11. |
12. |
13. Pravica istospolno usmerjenih oseb do družinskega življenjaSrečko Artenjak, 2015 Opis: Družbena realnost se v zadnjem času spreminja hitreje kot ji pravo lahko sledi. Spreminjajo se družinske oblike, način življenja, pogledi na drugačnost, medtem ko pa so bili univerzalni pravni akti, ki ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Vendar pravo je živo in določbe teh pravnih aktov si lahko generacije razlagajo primerno času, v katerem živijo. V skladu z razvojem spreminjanja družbe se je temu primerno razvijalo tudi gibanje za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih oseb. Aktivizem za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih je zaznan že pred letom 1879, aprila leta 1984 pa se tudi v Sloveniji prične organizirano gejevsko in lezbično gibanje. In če je bila v Sloveniji istospolna usmerjenost kriminalizirana vse do leta 1977, je v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih postala tema medicinskega problema ter končno v devetdesetih spoznanje, da istospolnost ni duševna motnja. Pravica do družinskega življenja in prepoved diskriminacije spadata med temeljne pravice vsake demokratične in pravne države. Med oblike družinskih skupnosti pa ne spada več le nuklearna oziroma jedrna družina, ampak se le te razlikujejo od družine do družine. Za družino ni več pomembna sestava in spolna usmerjenost staršev, ampak vsebina, torej odnosi v njej, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki se ukvarjajo z življenjem otrok v istospolnih družinah. Slednje pa potrjujejo tudi sodbe ESČP in drugih sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, družinsko pravo, istospolna partnerska skupnost, pravica do družinskega življenja, posvojitev, diskriminacija, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 4109; Prenosov: 169
 Celotno besedilo (773,82 KB) |
14. |
15. Evropska unijaMaruša Marinič, 2015 Opis: V magistrskem delu z naslovom Evropska unija % soft power v mednarodni skupnosti: moč in nemoč skupne zunanje in varnostne politike smo preučili delovanje EU in njene SZVP. Evropska unija vodi svojo lastno zunanjo in varnostno politiko, ki jo je postopoma razvila skozi desetletja in ji omogoča, da v svetovnih zadevah nastopa in ukrepa enotno. 28 držav članic EU ima tako zaradi skupnega nastopa v svetu večjo težo in pomen, kot če bi vsaka posamezno vodila svojo ločeno politiko. Mehka moč je opredeljena kot moč, ki temelji na silah privlačnosti. Zanimalo nas je, kaj je tisto, kar dela EU privlačno za druge, in kaj je tisto, s čimer EU v mednarodni skupnosti uveljavlja svoje vrednote, interese in cilje. Na kratko smo se dotaknili teme o mednarodnih odnosih in opisali teorije. Nato smo prešli na koncept moči: na trdo, mehko in pametno moč. V osrednjem delu naloge smo predstavili delovanje SZVP, pisali o sredstvih prisiljevanja, vlogi kulture in kulturnih razlikah ter vlogi človekovih pravic v zunanji politiki. Nato smo nekaj besed namenili prihodnosti EU, s čimer smo odprli vprašanje, ali SZVP resnično deluje; ali so torej države članice del svoje suverenosti dejansko prenesle na institucije EU. Zanimalo nas je tudi, kako se EU odziva na krizne situacije, kar smo preučili na dveh primerih. Preučili smo odziv EU na krizne razmere v Libiji in odziv na ukrajinsko krizo. V zadnjem delu naloge smo se dotaknili tudi odziva javnosti v povezavi z evroskepticizmom, ki je v ospredje stopil šele z volitvami v Evropski parlament leta 2014, in se na podlagi celotnega magistrskega dela vprašali še o prihodnosti EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodni odnosi, varnostna politika, mehka moč, človekove pravice, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 5208; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,74 MB) |
16. |
17. |
18. |
19. |
20. |
