1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. Motnje hranjenjaVanja Jelnikar, 2014 Opis: Motnje hranjenja so danes zaskrbljujoč in obsežen problem. V hitrem ritmu vsakdana in pod
težo družbenih pritiskov se ljudje cenijo le po zunanjosti. Vitkost je postala zapoved, debelost
pa stigma. Takšna in podobna kulturna sporočila dobijo otroci že v družinah, kjer se jim po
eni strani hrano ponuja, po drugi strani pa opozarja, da morajo paziti, da ne bodo pojedli
preveč.
Motnje hranjenja izražajo konflikte in stiske nekega okolja, vendar lahko postanejo za
posameznika tako neznosne, da mobilizirajo njegove simptome in obrambne mehanizme.
Postanejo lahko izraz osvoboditve notranjih, bolečih in neprepoznavnih čustev, zato jih
uvrščamo med duševne bolezni in na žalost o njih govorimo očitajoče, nerazumevajoče in s
stigmo.
V teoretičnem delu naloga opredeljuje motnje hranjenja in njihove vrste, prikazuje pomen
hrane in pojasnjuje poglavitne vzroke, dejavnike in posledice motenj hranjenja ter opisuje
vpliv medijev in družbe na pojav motenj hranjenja.
Empirični del naloge, singularna študija primera, proučuje življenje družine in doživljanje
otroka z motnjo hranjenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, družba, hrana, čustva, mediji
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1382; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (696,87 KB) |
7. Primerjava vlog očeta in matere pri postavljanju meja v vzgoji otrokSandra Šmelc, 2018 Opis: Starševstvo je ena najtežjih vlog, v kateri se znajde vsak posameznik. Zavedati se moramo, da
smo mi tisti, od kogar je naš otrok odvisen, zato je pomembno, da se potrudimo po najboljših
močeh. Čas je največja dragocenost, ki jo lahko namenimo otroku. S tem skrbimo za dobre
odnose znotraj družine.
Tradicionalno starševstvo, ki smo ga bili navajeni v preteklosti, je v zadnjih par desetletjih
začelo izginjati. Zamenjalo ga je sodobno starševstvo. Vzgoja otrok ni več naloga zgolj
matere, temveč je vedno več poudarka na očetovstvu, kjer se tudi očetje aktivno vključujejo v
vzgojo otrok. Breme vzgoje prevzemata oba starša, pri čemer je pomembno, da se s tem znata
spopasti na način, ki je ustrezen za oba.
Eden pomembnejših dejavnikov vzgoje je postavljanje meja. S tem starši usmerjajo in
ohranjajo svojega otroka na pravi poti k odraslemu življenju. Z določanjem meja postavijo
okvirje, znotraj katerih se otrok počuti varnega. Z odraščanjem se meje neprestano
spreminjajo in dopolnjujejo. Na ta način se otrok uči in nabira nove izkušnje.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnih izhodišč in empiričnega dela. Teoretična
izhodišča so razdeljena v štiri glavne sklope: družina, avtoriteta, vzgoja in postavljanje meja.
Največ pozornosti je namenjeno postavljanju meja s strani matere in očeta, na čemer temelji
tudi moja raziskava. Želela sem preveriti, v kolikšni meri se razlikujeta vlogi očeta in matere.
Rezultati so pokazali, da sta starša v določenih elementih vzgoje dokaj enakovredna, a vendar
je celotno gledano še vedno mati tista, ki prevladuje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, vzgoja, postavljanje meja, avtoriteta, pravila, medsebojni odnosi, čustva, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 662; Prenosov: 84
Celotno besedilo (613,36 KB) |
8. Reševanje partnerskih konfliktovPetra Šibav, 2014 Opis: Pričujoča magistrska naloga se posveča reševanju konfliktov v partnerskem odnosu.
Omenjena tema nas je pritegnila iz več razlogov. Menimo, da sta veliko število razvez v naši
družbi ter vse večje nezadovoljstvo v partnerskih odnosih največkrat posledica nerazrešenih
konfliktov med partnerjema. Dejstvo je, da nerazrešeni partnerski konflikti, ki se odražajo v
obliki potlačenih čustev (jeze, žalosti), slabo vplivajo na psihofizično zdravje posameznika in
na kvaliteto njegovega življenja. Ker se tudi sami srečujemo s konflikti v partnerskem odnosu
(le-ti so po našem mnenju neizbežni), smo želeli raziskati, kako pari rešujejo konflikte, ki
nastanejo med njimi, in v čem vidijo smisel reševanja le-teh. Obenem nas je zanimalo, kako
sprotno reševanje konfliktov vpliva na nadaljnji partnerski odnos.
V teoretičnem delu so predstavljeni pojem partnerskega odnosa in razvoj le-tega, izražanje
čustev in osnovnih človekovih potreb v odnosu ter pojem partnerskega konflikta skozi
posamične stopnje in njegovo razreševanje. Nadalje je nekoliko podrobneje predstavljen
model kognitivne terapije pri reševanju partnerskih konfliktov. V naši raziskavi smo izvedli
sedem strukturiranih intervjujev med pari, pri čemer smo intervjuvali tri ženske in štiri moške
kot predstavnike posameznega para. Vsak izmed njih je dobil trinajst enakih vprašanj, ki so se
nanašala na partnerski odnos, partnerski konflikt, reševanje partnerskega konflikta ter na
vzdušje med partnerjema ob nastalem konfliktu. Na koncu sledi empirični del. V empiričnem
delu so predstavljeni rezultati analize, preko katerih lahko vidimo, da intervjuvani pari
povečini nimajo večjih burnih prepirov v medsebojnih odnosih, pač pa manjše prepire, ki jih
običajno rešujejo s pogovorom, nekateri tudi z umikom. Sprotno reševanje konfliktov vidijo
pari kot veliko priložnost za nadaljnji razvoj samega odnosa in njegovo pozitivno rast.
Obenem pari v tem odkrijejo najgloblji smisel reševanja medosebnih konfliktov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: partnerski odnos, konflikt, viri konflikta, čustva, reševanje konflikta, komunikacija, osebnostna rast
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 798; Prenosov: 78
Celotno besedilo (991,87 KB) |
9. Analiza doživljanja in odziva prodajalca v konfliktu s strankoPina Gorišek, 2018 Opis: Pogled delodajalcev je povečini usmerjen v kratkoročne koristi, ki jih imajo od zaposlenega,
manj pa se zavedajo dolgoročnejše vizije skrbi za delavce, ki vključuje tudi skrb za duševno
zdravje. V podjetjih skoraj ne zasledimo programov psihosocialne pomoči, niti v obliki
izobraževanj o tem, kako naj se prodajalec s strankami in s težavami na vedenjskem,
čustvenem in kognitivnem nivoju sooča, niti na temo, kako naj pristopi do stranke – kdaj naj
pristopi do nje, kdaj naj se umakne, kaj naj ji svetuje.
V nalogi analiziramo doživljanje in odzive prodajalca v konfliktu s stranko.
V teoretičnem delu smo predstavili delovno mesto prodajalca, s kakšnimi strankami se
srečuje, vrste konfliktov in zakaj do njih prihaja. Pri tem smo se navezovali na kognitivno-vedenjsko terapijo.
Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo, da konfliktne situacije v veliki meri
povzročijo stranke, predvsem njihov odnos do prodajalk. Odkrivamo, da takšne situacije za
kratek čas vplivajo na vedenje prodajalk. Konfliktni odzivi strank negativno vplivajo na misli
in čustva prodajalk.
Raziskava lahko služi kot osnova za razmislek, kakšno vrsto izobraževanja naj bi podjetje
organiziralo v prihodnje. Služilo bi kot pomoč, da bi se prodajalke lažje spopadale s
konfliktnimi strankami. Želimo spodbuditi podjetja, da v konfliktnih in stresnih situacijah ne
le pomagajo prodajalkam z izobraževanjem na temo, kako ravnati s strankami v takšnih
primerih, temveč tudi s psihološkega vidika naučiti prodajalke, kako premagati negativne
misli in čustva.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prodaja, stranke, misli, čustva, vedenje, stres, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 574; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
10. Primerjava med različnimi generacijami gimnazijcev v poznavanju, razumevanju in kazalnikih čustvene inteligenceManca Kosmač Vrabec, 2020 Opis: Čustva igrajo v posameznikovem življenju veliko vlogo. Vse bolj se prepoznava
pomembnost čustvene inteligentnosti, tako v zasebnem kot poslovnem življenju, ki vključuje
poznavanje in razumevanje lastnih čustev in čustev drugih, obvladovanje svojih čustev in
upravljanje z medosebnimi odnosi. V nalogi je predstavljeno, kako različni avtorji opredeljujejo
čustva, inteligentnost, čustveno inteligentnost in kako se je razumevanje slednje razvijalo skozi
zgodovino. V teoretskem poglavju predstavljamo tudi značilnosti različnih generacij -
generacije Y in generacije Z. V raziskavi nas je namreč zanimalo, ali različne generacije
mladostnikov različno poznajo, razumejo in samoocenjujejo kazalnike čustvene inteligentnosti.
Primerjali smo poznavanje, razumevanje in samoocenjevanje kazalnikov čustvene
inteligentnosti med gimnazijci iz leta 2013, ki pripadajo generaciji Y, in gimnazijci iz leta 2020,
ki pripadajo generaciji Z. Gimnazijci iz leta 2020 so pokazali višjo stopnjo poznavanja čustvene
inteligentnosti in višje ocenjevali pomembnost nekaterih njenih elementov (koristnost
razumevanja čustev drugih, poslušanja, poznavanja lastnih omejitev in sposobnosti in
sposobnost sodelovanja z drugimi na delovnem mestu). Pri samooceni kazalnikov čustvene
inteligentnosti so se gimnazijci iz leta 2020 v splošnem ocenjevali nekoliko višje kot gimnazijci
iz leta 2013, konkretno so se za statistično značilne izkazale razlike pri storilnosti,
samoobvladovanju, empatiji in družbenih spretnostih, pri samozavedanju in motivaciji pa
razlike niso bile statistično značilne.
Zadnji del naloge predstavi pomanjkljivosti te raziskave in morebitne možnosti za
popravke in razvoj. Glavne pomanjkljivosti predstavljajo velikost in reprezentativnost vzorca
iz leta 2013 in nekalibrirana anketa. Možnosti za nadaljnji razvoj je veliko, od širjenja raziskave
skozi druge generacije, do širjenja skozi druge države in kulture.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: čustva, inteligenca, čustvena inteligenca, gimnazijci, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 651; Prenosov: 65
Celotno besedilo (826,34 KB) |
