Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: voditeljstvo, organizacijska kultura, poslovna odličnost, družbena odgovornost, čustvena inteligenca, strateško razmišljanje, inovativnost, trajnostna rast, odprta komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 182; Prenosov: 2
Celotno besedilo (373,12 KB)

Ključne besede: čustva, inteligenca, čustvena inteligenca, zdravstveni administrator, javni zavodi, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2025; Ogledov: 475; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,68 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Mentalna higiena predstavlja skrb za duševno zdravje posameznika. Pri tem je potrebno najprej zagotoviti temeljni potrebi prehranjevanja in spanja. Mentalna higiena se osredotoča na posameznikov um ter spodbuja posameznikovo dobro počutje. Obstaja vrsta aktivnosti, ki jih lahko vsakdo prilagaja na način, da bodo nahranile njegov um in izboljšale življenje ter psihosocialno kompetenco. Posameznikova visoka čustvena inteligenca ima pozitiven vpliv na njegovo delovanje na delovnem mestu in je povezana z mentalno higieno. Posamezniki z visoko razvito čustveno inteligenco so uspešnejši pri reševanju konfliktov ali pri pogajanjih, lažje se spoprijemajo s stresom ter so učinkovitejši motivatorji. Namen raziskave je preučiti mentalno higieno na delovnem mestu medicinske sestre. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni podatki, ki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Zbiranje sekundarnih podatkov je potekalo s pomočjo internetnih podatkovnih baz (biografske baze podatkov, PubMed, SpringerLink, Cobiss). Rezultati: Medicinske sestre poznajo pomen mentalne higiene. Razlagajo si ga kot skrb za duševno zdravje in dobro počutje. Nekaterim pomeni mentalna higiena skrb za »čiščenje« uma, duha oz. misli. S pomočjo mentalne higiene medicinske sestre laže obvladujejo stres in čustva, ki jih tudi laže izražajo. Večina intervjuvank si predstavlja mentalno higieno kot skrb zase. Ena od intervjuvank mentalno higieno povezuje s fizičnim zdravjem. Medicinske sestre za svojo mentalno higieno aktivno skrbijo s pogovorom, prebiranjem knjig, sproščanjem s sprehodi v naravi, fizično aktivnostjo, hobiji, pozitivnim razmišljanjem, potovanji z glasbo, meditacijo, dihalnimi vajami, z ogledi filmov, ohranjanjem vsakodnevne rutine, vzdrževanjem medosebnih odnosov, upanjem, dobro družbo, izobraževanjem o samopodobi, družinskimi izleti, ležanjem na ležalniku ter zadostnim spanjem. Medicinske sestre pravijo, da sta čustvena inteligenca in mentalna higiena med seboj povezani, povezanost pa je ključna. Razvita čustvena inteligenca omogoča medicinskim sestram boljše obvladanje stresa, razumevanje, obvladanje čustev ter soočanje z njimi. Intervjuvanke menijo, da čustvena inteligenca vpliva na sprejemanje premišljenih odločitev, gradnjo kakovostnih medsebojnih odnosov s sodelavci, kar vodi v večje zadovoljstvo z delom, povzroča manj konfliktov in splošno izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter da čustveno inteligentni posamezniki znajo poskrbeti za mentalno higieno, ji namenijo dovolj časa in jim je tudi zanjo laže poskrbeti. Razprava: Razmišljanja medicinskih sester o mentalni higieni, čustveni inteligenci, duševnem zdravju, dejavnikih tveganja na delovnem mestu se povezujejo s teorijo in ustrezajo teoretičnim izhodiščem. Sicer sam termin dejavniki tveganja na delovnem mestu je uporabila v intervjuju le ena oseba, kar pa ne pomeni, da dejavnikov tveganja medicinske sestre ne poznajo. Glede na to, da ugotovitve kažejo, da so slabi medosebni odnosi, nesporazumi, grožnje, nespoštljivost, aroganca, zahrbtnost razlogi za slabo počutje na delovnem mestu, bo moral vsak posameznik še marsikaj postoriti glede svoje mentalne higiene.
Ključne besede: mentalna higiena, čustvena inteligenca, medicinska sestra, delovno mesto.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 1584; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,42 MB)

Ključne besede: računalniške igre, neodvisni razvijalci, družbene razmere, kritično mišljenje, čustvena inteligenca
Objavljeno v ReVIS: 29.04.2024; Ogledov: 1307; Prenosov: 33
Celotno besedilo (4,13 MB)

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Raziskovalno vprašanje, ki smo ga izoblikovali na temelju različnih znanstvenih spoznanj, kot so čustvena inteligenca, čuječnost, teorija izbire in kompetence, proučujemo na podlagi dognanj, ki so vplivni gradniki modela učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, čuječnosti, teorije izbire in učiteljevih kompetenc. Gradnike raziskujemo preko procesa samospoznavanja in samovrednotenja učiteljevega dela, kajti vsaka sprememba in vsak učni proces poteka po majhnih korakih spoznanj o sebi, miselnih procesih ter procesih sooblikovanja in soustvarjanja skupnega družbenega okolja in organizacij. Namen: Temeljni namen doktorske disertacije je izdelati izvirni model gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z različno uporabo teorij in znanj s področja čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc učitelja v Sloveniji ter tako identificirati gradnike izvirnega modela. V ta namen smo naredili sistematičen pregled domače in tuje strokovne literature s področja čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc ter izvedli empirično raziskavo identificiranja gradnikov modela pri učinkovitem usmerjanju dijakov. Metode: Teoretični del naloge smo s pomočjo knjig, člankov in raziskav pripravili sistematično za raziskovalni del ter to povezali. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno paradigmo. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja srednješolskih učiteljev v vseh statističnih regijah Slovenije. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili opisno, bivariantno in multivariantno statistiko. Za prikaz demografskih podatkov smo uporabili metodo opisne statistike: standardni odklon, minimalno in maksimalno vrednost, frekvence in odstotke. Primerjave med skupinami in pari spremenljivk smo opravili z bivariatno analizo (t-test, enosmerna analiza variance, izračun korelacij). Za konstruktno validacijo merjenih pojavov smo uporabili izračune faktorske analize. S pomočjo faktorske analize smo iz nabora večjega števila trditev ocenjenih s 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico ekstrahirali faktorje z metodo Principal Axis Factoring (PAF) ter jih z metodo regresijskih koeficientov shranili kot nove spremenljivke. Zanesljivost teh smo preverili z izračunom Cronbachovega alfa koeficienta, za katerega velja, da naj bi znašal vsaj 0,7, da lahko mersko lestvico označimo kot zanesljivo. Za ugotavljanje vpliva neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Regresijo smo izvedli s pomočjo metode Enter, ki v regresijskem modelu ohrani vse neodvisne spremenljivke. Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Rezultati: V vzorec raziskave je bilo vključenih 1025 anketirancev. Anketiranje smo izvedli na vzorcu srednješolskih učiteljev, ki smo jih k sodelovanju povabili v letu 2020. Pretežni delež vzorca predstavljajo ženske (71,4 %), anketiranci so stari med 21 in 60 let (94 %), poučujejo na srednjih strokovnih šolah (70,9 %) in imajo univerzitetno izobrazbo (90,1 %). V vzorec smo zajeli učitelje, ki poučujejo na šolah v vseh slovenskih statističnih regijah. Ključni pojmi oz. paradigme, ki smo jih z vprašalnikom preverjali, so čustvena inteligentnost, čuječnost, teorija izbire in kompetence učiteljev. Vsi merjeni pojmi so izkazali visoko stopnjo zanesljivosti (Cronbach alfa > 0,9). V primeru čustvene inteligentnosti in čuječnosti smo potrdili enodimenzionalno strukturo pojma. Pri teoriji izbire smo dobili dva faktorja, ki smo ju poimenovali »teorija izbire in organizacijsko vedenje« ter »teorija izbire in družbena percepcija«. V primeru učiteljevih kompetenc smo na podlagi faktorske analize uvedli štiri nove spremenljivke, in sicer »kakovost strokovnega dela«, »kompetentno delo z dijaki«, »učni načrt kot vodilo strokovnega dela« ter »timski pristop za uspešno delo«. Vse spremenljivke smo za namene primerjalne analize izpeljali tako, da smo jih izračunali na podlagi povprečnih ocen posameznih trditev, ki padejo na posamezni faktor. Analizirali smo tudi, kolikšna je povezanost med razumevanjem posameznega pojma oz. paradigme ter ocenami različnih vidikov uporabe tega pojma v praksi. Rezultati so pokazali, da so vse povezave pozitivne ter glede na vrednost korelacijskega koeficienta zmerne jakosti. Vse hipoteze smo potrdili, saj je bil delež pojasnjene variance visok, kar kaže na to, da so ankentiranci izkazali tudi višjo stopnjo učinkovitosti usmerjanja dijakov, in sicer: čustvene inteligence 61,8 %, čuječnosti 41,6 %, teorije izbire 63,8 % ter učiteljeve kompetence 63,9 %. Organizacija: Pozitiven vpliv na izobraževalne organizacije je v današnjem času konstantnih sprememb zagotovo najbolj odvisen od pedagoškega kadra, ki ga premore tovrstna organizacija. V prvi vrsti so zaposleni tisti, ki morajo prevzemati odgovornost za svoje življenje, kajti le zadovoljen učitelj je dober učitelj. Pomembno si je postavljati meje, ob katerih ne izgubljamo duševne in telesne moči. Da bi to dosegali, moramo pri svojem delu ozavestiti različne pristope in teorije, kajti le to nam lahko II zagotavlja uspeh pri delu z dijaki, ki smo jim vzgled in motivatorji pri njihovem nadaljnjem razvoju. Uporabljati čustveno inteligenco pri vsakodnevnem delu in življenju pomeni zavedati se svojih čustev, z uporabo čuječnosti se umirjamo in zbistrimo duha, posledično smo sposobni boljšega odločanja in smo učinkovitejši, teorija izbire pa nam omogoča, da prevzemamo odgovornost za svoje počutje, ravnovesje ter da smo za to, ali bomo imeli kvalitetno življenje, odgovorni predvsem sami. Družba: Izsledki in ugotovitve raziskave ter izvirni model doktorske disertacije prispevajo k razumevanju, miselnosti današnjega izobraževalnega sistema, ki se zaveda pomembnosti učiteljevega dela v vlogi vodje oziroma usmerjevalca razreda. Pri vplivu na družbo smo v disertaciji večkrat izpostavili pomembnost znanja različnih pristopov in teorij, ki jih učitelji morajo poznati, saj lahko na ta način vrednotimo uspešnost posameznika v družbi. Vsak posameznik soustvarja organizacijo in družbo na način, ki je za njega sprejemljiv, in sicer na podlagi nekih miselnih procesov, kajti gre za procese čustvovanja, razmišljanja ter usmerjanja našega življenjskega kroga. Človekovo zavedanje samega sebe in njegova odgovornost do družbe je z vidika vizije moralne družbe pogoj za delovanje preobrazbe družbe. Originalnost: Prispevek doktorske disertacije k znanosti je utemeljitev modela gradnikov učinkovitega usmerjanja dijakov z uporabo čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in s kompetencami. V izvirnem modelu (slika 5.4) smo opredelili osnovne gradnike: čustveno inteligenco, čuječnost, teorijo izbire in kompetence učitelja, kjer smo jih s faktorsko analizo glede na rezultate razširili na 9 gradnikov, in sicer na teorijo izbire in organizacijsko vedenje, teorijo izbire in družbeno percepcijo, čuječnost, čustveno inteligenco ter kompetence, ki smo jih delili na pet gradnikov: kompetentnost strokovnega dela učiteljev, kompetentnost za motivacijsko usmerjanje dijakov, kompetentnost za strateško načrtovanje in izvajanje pedagoškega procesa, kompetentnost za svetovanje staršem in kompetentnost za vzpostavljanje timskih odnosov. Prispevek doktorske disertacije je v tem, da smo na področju čustvene inteligence, teorije izbire, čuječnosti in kompetenc pripravili aktualni pregled spoznanj iz dostopnih svetovnih znanstvenih virov. Razvili smo možnost povezave različnih teorij in vpliv le-teh na učinkovitost usmerjanja dijakov. Izoblikovali smo model povezav med čustveno inteligenco, teorijo izbire, čuječnostjo in kompetencami pri uspešnem delu učiteljev z dijaki. Z metodološkega vidika je glavni prispevek uporaba že znanih merskih instrumentov ter njihova povezava različnih, do sedaj še nepovezanih teorij ter njihov vpliv na usmerjanje dijakov. Osnovni cilj naloge smo dosegli. Vse konstrukte smo uspeli povezati med seboj z učiteljevim delom in s tem potrdili, da so vse naše spremenljivke pomembne za kvalitetno delo v razredu. Zasnovan model je univerzalen, kar nam daje možnost nadaljnjih raziskav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tako med učitelji kot med dijaki. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Podatke smo zbirali v času epidemije, kar tako za raziskovalca kot anketirance pomeni edinstveno situacijo. Soočali smo se s slabo odzivnostjo, saj so učitelji večino časa delali od doma. Predvidevamo lahko, da določene omejitve izhajajo tudi iz možnosti podajanja družbeno zaželenih odgovorov s strani učiteljev, saj smo raziskovana področja merili s samoocenjevalnim vprašalnikom. Nadaljnjo raziskavo bi lahko izvedli med dijaki v vseh slovenskih regijah, kjer bi pridobili mnenja o pedagoškem delu učitelja kot vplivu na dijakovo uspešnost, osebnostni razvoj, motivacijo in osebno rast v šolskem obdobju. Ravno tako bi lahko proučevali in naredili primerjalno študijo z osnovnošolskimi učitelji in učenci. Nadgradnja našega modela bi bila, da bi izvedli periodično raziskavo med srednješolskimi učitelji v vseh statističnih regijah Slovenije, in sicer po dveh letih izobraževanja in usposabljanja učiteljev na področjih, ki smo jih raziskovali.
Ključne besede: čustvena inteligenca, čuječnost, teorija izbire, učiteljeve kompetence, paradigma, model gradnikov, doktorske disertacije, usmerjanje dijakov
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2022; Ogledov: 2886; Prenosov: 211
Celotno besedilo (2,62 MB)