1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Voditeljske kompetence ter intuitivno odločanje vršnih in srednjih menedžerjev v avtomobilski industrijiIvan Erenda, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Ali se vršni in srednji menedžerji v slovenski avtomobilski industriji odločajo na podlagi intuicije in v kolikšni meri, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji intuitivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji ? Namen: U gotoviti prisotnost intuitivnega odločanja pri vršnih in srednjih menedžerjih v slovenski avtomobilski industriji, ugotoviti vpliv njihovih vedenjskih kompetenc in čustvene inteligence na intuitivno odločanje, ugotoviti njihovo stopnjo intuitivnosti ter na osnovi izvedenega teoretičnega in empiričnega raziskovanja izoblikovati komponente in vplivne faktorje modela voditeljskih kompetenc intuitivnega odločanja. Metoda: Kvantitativni raziskovalni pristop z uporabo anketnega vprašalnika kot primarnega merskega inštrumenta s sledečo strukturo: (1) demografija, (2) čustvena inteligenca (SSEIT % Schutte Self - report Emotional Intelligence Test), (3) stili odločanja (GDMS % General Decision Making Style) in (4) intuitivnost (AIM Survey % Agor Intuitive Management Survey). Statističn a obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomočjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, faktorska analiza, regresijska analiza in analiza variance. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali, da respondente v raziskavi k pomembnim odločitvam pogosto usmerja intuicija (79,3 % se jih odloča intuitivno) , statistično značilne razlike pa se pojavljajo (1) glede na spol , in sicer se ženske v povprečju odločajo nekoliko bolj intuitivno kot moški, in (2) glede na vodstvene izkušnje, pri čemer so anketiranci z najmanj vodstvenimi izkušnjami mnenja, da jih ne u smerja intuicija, medtem ko vsi ostali menijo, da jih usmerja intuicija (takih je več kot tri četrtine). Ugotovitev raziskave glede vedenjskih kompetenc je, da le - te nimajo statistično pomembnega vpliva na intuitivno odločanje ; enako velja za čustveno inte ligenco. Pomembnejša ugotovitev raziskave glede stopnje intuitivnosti je, da imajo anketiranci relativno visoko intuitivnost, saj je dosežen povprečni rezultat 7,1 od 12 možnih točk. Pri tem je pomembna tudi ugotovitev, da se stopnja intuitivnosti viša z l eti vodstvenih izkušenj ter s stopnj o izobrazbe. Organizacija: Izvedena raziskava in pričujoča doktorska disertacija predstavljata pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj z vzpostavljenim modelom intuit ivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji nosi ta potencialno praktično (aplikativno) dodano vrednost na področju upravljanja menedžerskih kadrov tako na področju avtomobilske industrije kot tudi sicer. Družba: Pos tavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene in ciljno usmerjene raziskave tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnost: Originalnost izvedene raziskave in doktorske disertacije opredeljuje dejstvo, da v dostopni domači in tuji znanstveni literaturi ni moč zaslediti raziskave, ki bi vključevala elemente uporabljene operacionalizacije (preučevanje odnosa med voditeljskimi kom petencami in intuitivn i m odločanj em ) , kot je to primer v pričujoči raziskavi, kar nedvomno potrjuje njeno originalnost. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so opredeljene v okviru: (1) Omejitev zmožnosti podajanja celovitega t eoretično retrospektivnega pregleda posameznih obravnavanih področij v okviru teoretičnega dela raziskave. (2) Uporaba standardiziranih merskih inštrumentov tujega izvora in potencialne razlike med okolj em, v katerem so merski inštrumenti bili zasnovani , i n okoljem , v katerem so merski inštrumenti bili uporabljeni. (3) Omej ene zmožnosti prevodov merskih inštrumentov za besede, besedne zveze in fraze v izvornih anketnih vprašalnikih , za katere ne obstajajo adekvatni slovenski prevodi. (4) Uporaba metode Paje k, ki se je v preteklih raziskavah uporabljala predvsem na področju naravoslovnih ved in pri ugotavljanju mreženj, medtem ko uporaba navedene metode pri kvantitatvini raziskavi predstavlja relativno novost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: menedžment, vedenjske kompetence, čustvena inteligenca, intuicija, intuitivno odločanje, avtomobilska industrija, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1118; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (4,10 MB) |
10. Vpliv čustvene inteligence vodje na komuniciranje in zaupanje v timuKatja Dumenčič, 2015 Opis: Ključni namen magistrske naloge je raziskati in prepoznati značilne vzorce pri vodjih tima in
njihovem načinu ustvarjanja vzajemnih medsebojnih odnosov z zaposlenimi skozi
komunikacijo in čustveno inteligenco. Usmerjeni smo na prepoznavo povezanosti med
čustveno inteligenco vodje, komunikacijo in medsebojnimi zaupajočimi odnosi med vodjem
in zaposlenimi. V nalogi predpostavljamo, da je čustvena inteligenca vodje povezana z
načinom komuniciranja, z obsegom zaupanja ter z medsebojnimi odnosi. Zanima nas, kateri
so ključni dejavniki, ki vplivajo na medsebojne odnose in zaupanje med vodjem in sodelavci.
Skozi sistematičen pregled in kritično ovrednotenje konceptov različnih avtorjev ter
empirično raziskavo je temeljni namen ugotoviti vlogo čustvene inteligence vodje tima pri
vzpostavitvi konstruktivne komunikacije ter odgovoriti na vprašanje, ali je čustvena
inteligenca vodje pri ustvarjanju zaupanja in vzajemnih medsebojnih odnosih pomemben
dejavnik. Uspešen vodja tima potrebuje določene komunikacijske spretnosti in čustveno
inteligenco, da skozi komunikacijo na zaupanju vzpostavi vzajemne medsebojne odnose.
Prizadevamo si sestaviti popoln portret »čustveno inteligentnega« voditelja ter ugotoviti, kako
ustvarja in vzdržuje vzajemne odnose z zaposlenimi. Pri interpretaciji podatkov kvalitativne
analize smo oblikovali teoretični model, ki ponazarja, da čustvena inteligenca vpliva na
komunikacijske spretnosti, ki so povezane z vzajemnimi medsebojnimi odnosi in zaupanjem v
timu. V nalogi smo se želeli čim bolj približati podatkom in tako razviti konceptualno tezo iz
neposredno pridobljenih informacij. Naša naloga je bila odkriti, kako ljudje razumejo neko
dejavnost in kakšen pomen ji pripisujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, čustvena inteligenca, konstruktivna komunikacija, empatija, samozavedanje, zaupanje, medosebni odnosi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 831; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,70 MB) |
