1. Model dejavnikov, ki vplivajo na odločanje starejših za udeleževanje organizirane gibalne vadbe v Sloveniji : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTatjana Tomažič, 2024, doktorska disertacija Opis: Redna gibalna dejavnost in vadba koristita fizičnemu in duševnemu zdravju, a so starejši dosledno premalo gibalno dejavni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako povečati delež starejših pri organizirani gibalni vadbi. Za pripravo tovrstnih ukrepov je ključno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na odločanje starejših za udeleževanje organizirane gibalne vadbe, zato je bila raziskava usmerjena v ugotavljanje teh dejavnikov. Uporabljen je bil mešani raziskovalni pristop. Kvantitativni vzorec je vključeval 1777, kvalitativni vzorec pa 29 udeležencev gibalne vadbe v društvu Šola zdravja, starih 60 let in več. Kot instrument je bil v kvantitativnem delu raziskave uporabljen nestandardiziran anketni vprašalnik. Pridobljeni podatki so bili pozneje prepisani in analizirani s programom IBM SPSS, različica 29.0. Kvalitativni del raziskave je bil opravljen s polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili analizirani z metodo vsebine. Rezultati raziskave so pokazali, da so se starejši za vključitev v organizirano gibalno vadbo največkrat odločili zaradi izboljšanja psihofizičnega počutja in značilnosti gibalne vadbe, manj pa zaradi socialnega vidika in zdravstvenih težav. Ugotovljeno je bilo tudi, da je udeleževanje organizirane gibalne vadbe v starosti statistično značilno povezano z aktivnim ukvarjanjem s športom v mladosti, z udeleževanjem organizirane gibalne vadbe med delovno-aktivnim življenjem in z ukvarjanjem z drugimi prostočasnimi dejavnostmi. Na podlagi dobljenih rezultatov je bil oblikovan model s poglavitnimi dejavniki, pripravljene pa so bile tudi iztočnice za oblikovanje ukrepov, ki se nanašajo na povečanje deleža starejših pri organizirani gibalni vadbi. Ugotovljeni dejavniki in iztočnice ponujajo strokovno podlago za načrtovanje in promocijo programov organiziranih gibalnih vadb za starejše.
Ključne besede: starejši, gibalna dejavnost, organizirana gibalna vadba, dejavniki, društvo Šola zdravja
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2025; Ogledov: 299; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (5,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Ugotavljanje vpliva starosti na bolečino v križu in fizioterapevtska obravnavaŽan Korenjak, 2024, diplomsko delo Opis: Bolečine v križu (BvK) so postale velik zdravstveni problem po vsem svetu. Raziskave potrjujejo, da bolečine v križu doživlja 84 odstotkov svetovne populacije. Bvk je simptom in ne bolezen. Med najpogostejše vzroke za pojavnost BvK uvrščamo pri ljudeh po petdesetem letu starosti degenerativne spremembe diskov in sklepov, lumbalno spinalno stenozo, spondilolistezo in kompresijsko frakturo oz. osteoporotično frakturo. Namen diplomske naloge je bil proučiti literaturo o vplivu fizioterapevtske obravnave na BvK pri starejših odraslih in oceniti njen pojav pri starostnikih zaradi posledice degenerativnih sprememb. Končna sistematična proučitev literature vključuje 14 raziskav. Ugotovili smo, da je pojavnost BvK večja med starejšimi odraslimi zaradi posledice degenerativnih sprememb, ki nastanejo s starostjo. Ugotovili smo tudi, da obstajajo dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave na BvK pri starejših odraslih.
Ključne besede: bolečina, križ, starostniki, fizioterapevtska obravnava, šola proti bolečini v križu, staranje
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2024; Ogledov: 786; Prenosov: 31
Celotno besedilo (752,48 KB) |
5. POGLED STARŠEV NA MEDIJSKO PISMENOST OTROK V OSNOVNI ŠOLITeja Svoljšak Zorec, 2024, ni določena Opis: Medijska pismenost je sposobnost kritičnega razumevanja, uporabe in ustvarjanja medijskih vsebin v najrazličnejših oblikah. V sodobnem svetu, kjer so otroci od malih nog izpostavljeni množičnim medijem, je ta veščina postala ključnega pomena za izobraževanje otrok in njihov razvoj. Pogled staršev na medijsko pismenost tako igra pomembno vlogo pri tem, saj se znanja in spretnosti pridobivajo tako doma v času primarne socializacije kot tudi kasneje v šoli. Kljub priznavanju pomena medijske pismenosti se starši soočajo s številnimi izzivi. Eden od glavnih izzivov, ki smo jih zaznali med našo kvalitativno analizo, je hitrost tehnološkega napredka, ki staršem pogosto onemogoča, da bi bili korak pred svojimi otroki v poznavanju novih medijskih trendov. Zraven tega jih skrbi pomanjkanje ustreznih izobraževalnih virov in programov, ki bi otroke sistematično učili medijske pismenosti. Starši imajo različen pogled in dojemanje medijske pismenosti od svojih otrok. Glavne razlike se kažejo predvsem glede na njihovo razumevanje medijev in izkušnje z mediji ter vrednotami v življenju. Medijska pismenost neposredno vpliva na otrokovo sposobnost kritičnega razumevanja in uporabe medijev, saj starši s svojim znanjem in zgledom usmerjajo otrokovo vedenje v medijih. Bolj kot so starši medijsko ozaveščeni, bolje lahko prek procesa socializacije in prenosa kulturnega kapitala pomagajo otrokom pri razvijanju veščin na področju medijev ter jih zaščitijo pred škodljivimi vsebinami. Pogledi staršev na medijsko pismenost otrok v osnovni šoli poudarjajo potrebo po celostnem pristopu k izobraževanju, ki vključuje tako sodelovanje med starši, učitelji in šolami. Starši tako priznavajo pomembnost medijske pismenosti za varno in informirano udeležbo njihovih otrok v sodobni družbi ter izražajo potrebo po večji podpori in izobraževanju na tem področju. Za dvig medijske pismenosti med celotnim prebivalstvom sta tako ključna vključevanje programov medijske vzgoje v šolski kurikulum ter organizacija neformalnega izobraževanja tako za otroke kot tudi odrasle. Pri tem sta pomembna tudi spodbujanje kritičnega mišljenja in uporaba zanesljivih virov informacij pri vsakodnevni rabi medijev.
Ključne besede: medijska pismenost, pogled staršev, osnovna šola, socializacija, uporaba medijev, izobraževalni programi, varnost na spletu
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 665; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. |
7. Stiske in težave staršev nedonošenčkovBarbara Zotler, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: O prezgodnjem porodu govorimo, ko pride do poroda pred dopolnjenim 37. tednom nosečnosti. Prezgodnji porod sodi med najpogostejše zaplete med nosečnostjo, posledice pa so pri nedonošenčkih odvisne od višine nosečnosti ob rojstvu. Prezgodnje rojstvo in hospitalizacija v enoti intenzivne terapije novorojenčkov pomenita za starše nepričakovan in stresen dogodek.
Metoda: Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna metoda deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja. V anketi je anonimno sodelovalo 432 staršev nedonošenčkov. Do ankete so dostopali prek skupin na družabnih omrežij.
Rezultati: Analizirali smo 432 anket; 431 anket je bilo izpolnjenih v celoti, v eni anketi je manjkala trenutna starost nedonošenčka. Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da se je polovica anketiranih staršev udeležila programov zgodnje nosečnosti ali tečajev šole za starše. Glede na način poroda (vaginalni porod ali carski rez) ni bilo zaznati razlik v doživljanju starševstva. Je pa pri starših, ki imajo gestacijsko mlajše nedonošenčke, zaznati več depresije in stresa. Glede na spol prav tako ni razlika – moški in ženske so enako dovzetni za razvoj stresa in depresije. Ugotovitve tudi kažejo, da zdravstveno osebje starše dovolj opolnomoči, da samozavestno poskrbijo za svoje nedonošenčke. Prav tako imeti nedonošenčka ni bilo dokazano kot nekaj negativnega za pomen samega partnerstva. Ugotovljeno je bilo, da se je partnerski odnos po prezgodnjem porodu spremenil na bolje.
Razprava: Kljub temu da imeti nedonošenčka lahko predstavlja za starše stres, se starše v bolnišnicah pri oskrbi dovolj opolnomoči, da izzive nedonošenosti sprejmejo in se znajo z njimi učinkovito spopadati.
Ključne besede: Stiske in težave, starši, nedonošenček, šola za starše, porodna izkušnja, porod, prezgodnji porod.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 1064; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,42 MB) |
8. |
9. |
10. |
