1. PACIENT S ČREVESNO STOMOKlara Nosan, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Stoma je odprtina na trebušni steni, ki jo je mogoče povezati z našim prebavnim
ali urinskim sistemom, poznamo pa tudi dihalne stome. Stoma je videti kot majhen rožnat
prirastek, prišit na telo. Ker stome nimajo mišic, se urin in blato izločata nenadzorovano.
Stome delimo glede na čas trajanja, torej na začasne in stalne. Črevesne stome delimo na
stome debelega črevesja in tankega črevesja. V diplomski nalogi se bomo opredelili na
življenje pacienta s črevesno stomo in spremembo življenjskega sloga. Namen raziskave je
preučiti kakovost življenja pacienta s črevesno stomo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni
metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbirali, analizirali in sintetizirali primarne ter
sekundarne vire. Primarne podatke smo analizirali s pridobljeno tehniko anketiranja. Vir
podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internih baz (PubMed, Cobiss).
Rezultati: V anketi je sodelovalo 100 anketirancev. Z raziskavo smo ugotovili, da so 49 (49
%) anketirancem uvedli črevesno stomo zaradi raka debelega črevesa. 35 (47 %) anketirancev
se sooča z vnetjem kože okoli stome. Kolostomo ima izpeljano 63 (63 %) anketirancev.
Raziskava je pokazala, da se 86 (86 %) anketirancev strinja, da je uvedba stome vplivala na
njihovo življenje. Velika večina anketirancev 81 (81 %) trdi, da ima stoma velik vpliv na
samopodobo.
Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da spol, starost in socialni status ne vplivajo na
vpeljavo črevesne stome. Največ anketirancev ima nameščeno kolostomo, kar pomeni, da
imajo stomo izpeljano na levem delu trebuha. Ker ima večina naših anketirancev stomo več
kot eno leto, lahko predvidevamo, da je njihova stoma trajna. Prav tako lahko na podlagi naše
raziskave ugotovimo, da so pacienti dobili dobra navodila o negi stome, saj je večina
anketirancev odgovorila, da za oskrbo stome porabijo manj kot 20 minut. V raziskavi smo
ugotovili, da do stome največkrat privede rak debelega črevesa ali rak danke.
Ključne besede: stoma, ileostoma, kolostoma, zapleti, prolaps, samopodoba, življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. ŽIVLJENJSKI SLOG BOLNIKA S KRONIČNO LEDVIČNO BOLEZNIJORebeka Šinkovec, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kronična ledvična bolezen je dolgotrajno stanje, pri katerem ledvice počasi izgubljajo svojo sposobnost odstranjevanja odpadnih elementov ter sposobnost filtracije krvi. Da bi ledvice ostale čim dlje časa zdrave, rabijo bolniki slediti posebni prehrani, katera vključuje razne omejitve, prav tako je pomembno redno jemanje zdravil ter spremljanje krvnega tlaka, redna telesna aktivnost, katero seveda bolnik zmore in redno spremljanje pri zdravniku. Raziskava se opira na preučevanje zapletov pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ter ocenjevanje pomena zdravega življenjskega sloga, prehrane in omejitev pri telesni aktivnosti za njihovo dobro počutje. Namen raziskave je preučiti življenjski slog bolnika s kronično ledvično boleznijo.
Metoda: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni ter sekundarni podatki. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za pol strukturirani intervju, kjer je sodelovalo šest oseb, ki imajo diagnosticirano kronično ledvično bolezen, vzorec pa je bil namenski. Kriteriji, ki smo jih upoštevali za izbiro oseb vključenih v raziskavo so bili: starost (nad 30 let), in čas diagnosticirane kronične ledvične bolezni (več kot eno leto). Zbiranje podatkov je potekalo oktobra 2023, pred samim začetkom raziskave pa smo pridobili soglasje o prostovoljnem sodelovanju.
Rezultati: V intervjuju je sodelovalo šest oseb, in sicer pet oseb ženskega spola in ena oseba moškega spola. Vsi sodelujoči pravega pomena kronične ledvične bolezni pravzaprav ne poznajo, kar je razvidno iz intervjuja, imeli pa so podobne znake pri omenjeni bolezni. Intervjuvanci nekih hudih zapletov ne omenijo, pravijo pa da je zelo pomemben življenjski slog pri kronični ledvični bolezni.
Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je prilagoditev v prehrani, telesni aktivnosti in splošnem življenjskem slogu izrednega pomena, saj je to ključno pri obvladovanju kronične ledvične bolezni. Ena izmed ugotovitev je, da omejitev soli, nadzor nad vnosom beljakovin ter uravnotežena prehrana bistveno vpliva na znižanje obremenitve ledvic ter zavirajo napredovanje bolezni. Prepoznali smo tudi pomembnost redne telesne aktivnosti pri ohranitvi ustrezne telesne mase in izboljšanju krvnega pritiska, kar pripomore k boljšemu zdravju bolnikov s kronično ledvično boleznijo. Z raziskavo smo prav tako ugotovili, da zapletov intervjuvanci niso imeli, izjema je bil eden, kateri je omenil moteno odvajanje urina. Pri omejitvah pa predvsem opažamo, da so spremenili življenjski slog iz manj aktivnega v bolj aktivnega, prav tako je opažena pazljivost pri prehrani. Ena oseba izmed intervjuvanih pa omeni, da je zaradi dialize prikrajšana s časom.
Ključne besede: kronična ledvična bolezen, življenjski slog bolnika, zdrava prehrana, telesna aktivnost, ledvice, kvaliteta življenja.
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 528; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,08 MB) |
3. |
4. SPREMEMBE SPALNIH, GIBALNIH IN PREHRANJEVALNIH NAVAD ŠTUDENTOV V ČASU EPIDEMIJE COVID-19David Trofenik, 2023, magistrsko delo Opis: Slovenija je marca 2020 razglasila epidemijo COVID-19 in uvedla obvezno 14-dnevno karanteno. To je vplivalo na občutno zmanjšanje gibalne dejavnosti, poslabšanje duševnega zdravja, spremembe prehranskih navad in slabše socialne stike prebivalstva. Raziskava ugotavlja, kako je epidemija COVID-19 vplivala na spalne, gibalne in prehranjevalne navade študentov. Metode: Uporabljeni vprašalnik vključuje 24 vprašanj, ki obsegajo posamezne dele že validiranih vprašalnikov Preprosta telesna aktivnost (SIMPAQ) in Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS). Anketa je bila izvedena s spletnim programom 1KA med anketiranci, starejšimi od 18 let, po metodi snežne kepe. Rezultati: Udeleženci so poročali o pozitivnih in negativnih spremembah različnih vidikov življenjskega sloga, ki so vplivale na ohranjanje optimalne stopnje kakovosti življenja. Izboljšanje telesne dejavnosti in trajanja spanja ter zmanjšanje sedečega vedenja bi bila za zdravje študentov zelo koristna. Uporabnost: Z analizo in predstavitvijo rezultatov želimo ozaveščati o preventivnih programih ter predstaviti pomen redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Osebno anketiranje zaradi omejitev ni bilo mogoče. Izvedba ankete je potekala preko spleta.
Ključne besede: dnevne prakse, gibalna dejavnost, študenti, zdrav življenjski slog, epidemija, COVID-19
Objavljeno v ReVIS: 10.05.2023; Ogledov: 1168; Prenosov: 78
Celotno besedilo (618,24 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Model obvladovanja izgorelosti in življenjski slog ravnateljev, podjetnikov in ekstremnih športnikov : doktorska disertacijaJasna Lavrenčič, 2015, doktorska disertacija Ključne besede: izgorelost, prehrana, podjetniki, ravnatelji, športniki, telesna aktivnost, življenjski slog, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1372; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,97 MB) |
10. Model ekonomskega vrednotenja življenjskega sloga in prostorsko oskrbnih potreb starostnikov : doktorska disertacijaMarta Kavšek, 2019, doktorska disertacija Ključne besede: dolgotrajna oskrba, življenjski slog, oskrba na domu, oskrbovana stanovanja, institucionalna oskrba, socialnovarstveni zavodi, starejši ljudje, stanovanjske skupnosti, ekonomski modeli, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 22.07.2021; Ogledov: 1235; Prenosov: 79
Celotno besedilo (3,33 MB) |
