Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv joge na velneško počutje izbranih ciljnih skupin uporabnikov joge
Tjaša Gaberšek, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: velnes, alternativna medicina, joga, zdravje, življenjski slog, osebnostna rast, diplomsko delo
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 1851; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (971,64 KB)

2.
3.
4.
Primeri dobrih praks na področju promocije zdravja na delovnem mestu
Tjaša Boštjančič, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, programi, zdravje populacije, življenjski slog
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 1617; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (718,11 KB)

5.
Življenjski slog študentov zdravstvene nege
Belma Kaltak, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: življenjski slog, zdravje, študenti, zdravstvena nega
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 680; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (951,64 KB)

6.
7.
Analiza zdravega življenjskega sloga mladih v Velenju
Klavdija Žunkovič, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: življenjski slog, zdravje, mladi, mladostniki, šport, diplomsko delo
Objavljeno: 15.11.2019; Ogledov: 367; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (471,85 KB)

8.
Telesna nedejavnost študentov fizioterapije
Alma Potočnik, 2020

Opis: Uvod in namen: Telesna nedejavnost in prekomerno sedenje sta pomembna družbena problema sodobnega časa. Problema sta povezana z nastankom kroničnih bolezni, tveganjem za prezgodnjo umrljivost, nastankom srčno-žilnih in drugih bolezni ter poškodb mišično-skeletnega sistema. Negativni učinki sedenja in telesne nedejavnosti se kažejo že pri otrocih in mladostnikih. Odločili smo se, da z raziskavo ugotovimo, kakšne so telesne navade študentov fizioterapije in ali je vprašalnik SIMPAQ, subjektivna merska metoda, primerno orodje za določanje stopnje telesne nedejavnosti. Metode: V raziskavi je sodelovalo 41 preiskovancev, študentov (15 moških in 26 žensk). Z merilnikom pospeška (Actigraph, GT3, ZDA), ki so ga imeli preiskovanci pritrjenega na desnem boku, smo merili telesno dejavnost 7 zaporednih dni. Po končanem merjenju so preiskovanci izpolnili še vprašalnik SIMPAQ. Rezultati: Preiskovanci so bili telesno nedejavni 656 ± 72 minut dnevno. Ženske so poročale 47 % manj vadbe kot fantje. Za veljavnost vprašalnika SIMPAQ smo z Bland-Altmanovo analizo deskriptivno pregledali podatke, s pomočjo statističnega testa pa linearno soodvisnost obeh merjenih spremenljivk. Ugotovili smo, da je povprečna telesna nedejavnost, izmerjena z obema metodama, linearno povezana z razliko telesne nedejavnosti (p<0,001), in sicer pri naklonu premice -0,991, kar pomeni, da vprašalnik v našem primeru ni veljaven. Uporabnost: Veljavnost vprašalnika bi prispevala k hitrejšemu in lažjemu ocenjevanju stopnje telesne nedejavnosti celotne populacije. Omejitve: Opraviti bi morali obsežnejšo raziskavo na večjem vzorcu preiskovancev in z bolj natančnimi vprašanji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: SIMPAQ, telesna dejavnost, sedenje, zdrav življenjski slog.
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 55; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh