1. Razvoj ustavnosti v Republiki Albaniji : magistrsko deloAdrian Maliqi, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Razvoj ustavnosti v Republiki Albaniji bo predstavilo ustave v tej državi od njenega nastanka, tj. leta 1912. V delu bo predstavljeno tudi bogato obče pravo, kjer bo poudarek na treh zakonikih, od katerih dva nosita ime po dveh albanskih herojih, in sicer Lekë Dukagjiniju in Gjergj Kastriotiju Skenderbegu. Sprva bo predstavljeno obče pravo, nato pa bo delo predstavilo ustave v obdobju od nastanka države in vse do konca druge svetovne vojne. Videli bomo, da je Albanija v tem času imela kar štiri ustave, pri čemer je bila prva plod mednarodnih sil. Nadalje bo delo predstavilo obdobje po drugi svetovni vojni, ko na oblast pride Enver Hoxha in z njim komunizem. V tem obdobju je Albanija imela tri ustave, pri čemer je bila zadnja iz leta 1976 najbolj rigorozna. Po padcu komunizma se je nato soočala z novimi izzivi, kateri ji do tedaj niso bili znani, saj je več kot 40 let preživela v izolaciji, odrezana od sveta. V začetku ’90 let sprejme ustavni zakon, ki je bil v veljavi do leta 1998, ko je bila sprejeta ustava. Delo bo predstavilo ta ustavni zakon in odločbe Ustavnega sodišča v tem času, tj. od 1992 do 1996. Slednje z namenom, da vidimo, kako so tedaj razmišljali ustavni sodniki. Nadalje bo delo predstavilo ustavo iz leta 1998 in pa zelo zanimivo ter odmevno reformo pravosodja iz leta 2015, ki je bila zahtevana s strani EU kot pogoj za začetek pristopnih pogajanj.
Ključne besede: Albanija, ustava, obče pravo, Enver Hoxha, komunizem, demokracija
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 290; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,63 MB) |
2. Kosovo - država ali mednarodni protektorat? : magistrska nalogaJure Toman, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi obravnavamo nastajanje države Kosovo. V prvem delu naloge analiziramo današnjo državo Kosovo z vidika različnih dejavnikov. Na podlagi analize številnih primarnih in sekundarnih virov smo analizirali zgodovinske, geografske in demografske faktorje, prav tako smo analizirali razvoj države, skozi ekonomski, gospodarski in mednarodni vidik Kosova. Prav tako smo analizirali vlogo mednarodne skupnosti pri nastajanju države od začetka devetdesetih let do danes. Skozi raziskovanje smo ugotovili, da se mednarodna skupnost na začetku devetdesetih let ni kosovski krizi posvečala v zadostni meri.Mednarodna skupnost se je na Kosovo osredotočila šele v drugi polovici devetdesetih let, medtem ko se je pogosto izkazovalo, da je bila Organizacija združenih narodov pri reševanju Kosovskega vprašanj neučinkovita.Med drugim se Varnostni svet Organizacije združenih narodov zaradi različnih notranjih interesov stalnih članic, na krize ni odzival pravočasno. Kljub temu velja izpostaviti, da je mednarodna skupnost preko misije KFOR in UNMIK na Kosovu opravila pomembno delo, predvsem z vidika demokratizacije in varnostnega vprašanja. Ključno breme izgradnje demokratične in socialno pravične družbe pa bo na ramenih državljanov Kosova. Obravnavana je tudi pravica Kosova do samoodločbe in reakcije držav na razglasitev neodvisnosti. Skozi raziskovanje je prav tako podana analiza področja pravosodja, carine in notranjih zadev. Tako lahko izpostavimo, da je država kljub začetnim težavam vseeno začela delovati, vendar dejansko danes država še nima popolne suverenosti, saj zaradi številnih nedorečenih zadev in nedokončanega dela ne zmore sama, brez zunanje pomoči, izvajati za državo potrebnih funkcij. Tako lahko sklenemo, da je Kosovo še vedno samostojna država, vendar ne v celoti in je torej protektorat mednarodne skupnosti.
Ključne besede: samostojnost, Kosovo, kosovski problem, Velika Srbija, Velika Albanija
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 3953; Prenosov: 236
Celotno besedilo (1,43 MB) |
3. |
