1. |
2. Aktualni evropski migracijski tokovi iz muslimanskega sveta in s tem povezani procesi integracije na primeru SlovenijeSergeja Ramovš, 2017 Opis: Migracije z neevropskega, pretežno muslimanskega sveta za Evropo ne predstavljajo nekega
novega fenomena, saj so že od devetdesetih let prejšnjega stoletja v nenehnem vzponu. V
preteklosti so bile bolje regulirane in obvladljive, mnoge države so migrante potrebovale in
jih zaposlovale, velikokrat res da brez dovoljenj in za zelo nizke mezde.
V letu 2015 je evropski prostor zajelo t.i. poletje migracij, ko je po Sredozemskem morju
prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer je do sedaj v
državljanski vojni izgubilo življenje na sto tisoče ljudi, sledijo begunci iz Iraka, Pakistana,
Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda in Afrike. Selitve iz omenjenih delov sveta so
logična posledica dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer, ki jih od znotraj narekujejo
etnični spopadi, diktature samodržcev, epidemije bolezni, porazno stanje gospodarstva in
večanje rodnosti, na zunaj pa dostikrat slabo upravičene ali nezadostne intervencije zahodnih
sil.
Na ravni Evropske unije obstajajo skupne migracijske in integracijske politike, a problem
ostaja v njihovi implementaciji in spoštovanju sklenjenih dogovorov, prav tako situacije ne
olajšuje dejstvo, da države članice še vedno povsem samostojno odločajo o azilnih postopkih.
Eden poglavitnih delov migracijskih politik zaseda integracija, ki jo opredeljujemo kot
dinamičen in dvosmeren proces, v katerem gre za aktivno prilagajanje tako tujcev kot tudi
družbe same. Slednje se prepogosto pozablja.
Pričujoče diplomsko delo povzema osnovna migracijska gibanja Evrope v zadnjih desetletjih,
izkazuje vse osnovne migracijske teorije in uporabljene modele migracij vodilnih evropskih
držav. V zadnjem segmentu teoretičnega dela sta predstavljeni ozadje nastanka migracijske
politike Slovenije in vzpostavljenega modela integracije.
V raziskovalnem delu diplome skozi oči treh intervjujancev dobimo vpogled v videnje in
doživljanje migrantske situacije ter njihovo pripravljenost na integracijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, Bližnji vzhod, islam, verski fundamentalizem, terorizem, begunci, integracija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 666; Prenosov: 0 |
3. Bližnji vzhod – zgodovinski, vojaški, pravni in mirovni vidik konfliktaPeter Kočar, 2022 Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika Bližnjega vzhoda, ki je že vrsto let krizno žarišče svetovne politike. Za boljše razumevanje problematike v bližnji preteklosti in tudi danes je na začetku diplomskega dela obširneje predstavljena zgodovina tega območja. Pri tem se osredotočamo predvsem na zgodovino judovskega ljudstva in dogajanje v zgodovinski Palestini oziroma današnjem Izraelu. V nadaljevanju po podanem zgodovinskem pregledu sledi opis prizadevanja in postopka, ki je na koncu pripeljal do ustanovitve države Izrael leta 1948. Predstavljeni so najpomembnejši vojaški spopadi, ki so sledili ustanovitvi države, prav tako tudi nekatere najvažnejše protiteroristične operacije. Vključeni so zemljevidi osvojitev in razdelitev ozemlja zgodovinske Palestine. Opisan je potek mirovnih prizadevanj, ki so sledila vsakemu spopadu, in mirovna pogajanja, usmerjena v sklenitev trajnega miru. Zaradi omejitve obsega diplomskega dela bo zgolj okrnjeno podan tudi pogled na nekatera pravna vprašanja, ki se porajajo od ustanovitve in v zvezi z ustanovitvijo Izraela. Na koncu sta predstavljena analiza podanih hipotez in pogled v prihodnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Bližnji vzhod, zgodovina, vojna, Judje, mirovna pogajanja
Objavljeno: 16.12.2022; Ogledov: 438; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (1016,49 KB) |
4. Kurdsko vprašanje skozi prizmo pravice o samoodločbiPetra Doles, 2023 Opis: Kurdska manjšina in z njo povezano t. i. kurdsko vprašanje v mednarodno-pravnem političnem okviru predstavlja eno izmed zahtevnejših in s tem najbolj zanimivih vprašanj v spektru uveljavljanja pravice do samoodločbe. Notranja razdeljenost in različnosti znotraj skupine, preganjanost in zatiranje s strani vseh obkrožujočih držav, obenem pa kulturološke, geopolitične in ostale značilnosti marginalne skupine, ki de facto šteje kar 35–40 milijonov ljudi, odreja določene bazalne karakteristike, zaradi katerih se lahko sprašujemo o možnostih in dejanski izvedbi pravice o samoodločbi. Glavni cilj magistrskega dela je poglobljen pregled tematike kurdskega vprašanja skozi kronološko analizo dogodkov in pravice do samoodločbe ter ugotovitev, ali je pravica naroda do samoodločbe po mednarodnem pravu absolutna in temu primerno varovana ter uveljavljana ne glede na etnični, politični in socialni status. Skozi magistrsko delo je preučevano vprašanje, ali ima kurdska manjšina dejansko možnost uveljavitve pravice do samoodločbe. Osrednji del dela je posvečen zlasti opredelitvi pojma »ljudstva« in njegovim komponentam in s tem potrjena ali ovržena teza, ali kurdska manjšina omenjenemu pojmu ustreza in s tem posledično izpolnjuje pogoje za teoretično možnost uveljavljanja pravice do samoodločbe, hkrati pa bo v delu raziskovana razlika med uveljavljanjem omenjene pravice na bližnjem vzhodu in v razvitejšem delu sveta.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Kurdi, mednarodna politika, diplomacija, Bližnji vzhod, mednarodno pravo, pravica do samoodločbe, kurdsko vprašanje, etnične skupine, manjšine, človekove pravice
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 246; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (181,40 KB) |
