Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnosti
Iza Jančar Piskernik, 2017

Opis: Romi so manjšinska etična skupina brez svoje matične države. Zaradi soočanja s specifičnimi težavami se težko vključujejo v okolje ter s tem posledično tudi v vzgojno-izobraževalni sistem. V pričujoči nalogi so predstavljeni osnovni pojmi, s katerimi se srečujemo, ko govorimo o zgodovini Romov in o njihovi tradiciji. Na ravni Evropske unije je bilo na temo vključevanja Romov v družbo in izboljšanja njihovega položaja sprejetih že več dokumentov. V tej nalogi smo se osredotočili predvsem na novi dokument »Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome 2017– 2021« ter na popis obstoječih politik v Sloveniji. S tem smo želeli predstaviti dostop Romov do izobraževalnega sistema ter prikazati veliko število dokumentov, ki jim sledimo. Nimamo pa realnega zapisa, kaj se dejansko dogaja na terenu, saj je zbiranje podatkov etično sporno, čeprav je smotrno in pomembno za nadaljnji razvoj romske populacije. Kot primer projekta smo podrobneje predstavili tekoči projekt »Skupaj za znanje – pridobivanje znanja pripadnikov romske skupnosti«, ki do leta 2021 poteka pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. S pomočjo intervjujev smo zbrali podatke o udejanjanju politik v izobraževalnem sistemu Republike Slovenije. Na koncu so v zaključku podane ugotovitve in načini za izboljšanje stanja na področju pridobivanja znanja pripadnikov romske skupnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Romi, izobraževanje, romska skupnost, evropski kohezijski sklad, medresorsko povezovanje, dejavniki uspešnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 758; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Dejavniki uspešnosti restavracij z Michelinovo zvezdico
Špela Kratochwill, 2021

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni dejavniki uspešnosti v restavracijah v Sloveniji. Obravnavane restavracije so restavracije, ki so bile nagrajene z Michelinovo zvezdico ali Michelinovim krožnikom. Dejavnike uspešnosti in kriterije Michelinovega vodiča smo analizirali s pomočjo intervjujev vodij naštetih restavracij. Namen diplomskega dela je predstaviti specifično smer gostinske dejavnosti ter vodenje restavracij z Michelinovo zvezdico z vidika dejavnikov uspešnosti. Cilji diplomskega dela so raziskati, katere so bistvene značilnosti uspešnosti poslovanja restavracij z Michelinovo zvezdico z vidika uspešnosti, na osnovi pridobljenih primarnih in sekundarnih podatkov pa opredeliti kriterije za doseg nivoja Michelinovega vodiča in s tem pridobitev nagrade Michelinove zvezdice ter raziskati, analizirati in predstaviti primer organizacij oziroma restavracij Hiša Franko, Restavracija Dam, JB restavracija, AS in Cubo ter jih med seboj primerjati.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Dejavniki uspešnosti, kriteriji ocenjevanja, Michelinova zvezdica, Michelinov vodič, restavracija, gostinska panoga.
Objavljeno: 21.08.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Vpliv letne ocene na motiviranost pri delu pravosodnega policista
Miro Rožman, 2022

Opis: Delovna uspešnost je dosežek dela, ki ga v delovnem okolju dosegajo zaposleni. Lahko jo merimo, pri javnih uslužbencih jo ocenjujemo, kar je veliko bolj subjektivno od merjenja. Namen ocenjevanja delovne uspešnosti javnega uslužbenca je spodbujanje kariere, uvrščanje le-tega na ustrezno delovno mesto in ocena potrebe po dodatnem izobraževanju. Ustrezna ocena zaposlenega dodatno vzpodbudi in motivira pri delu, odločevalcem pa omogoči, da dobrega delavca primerno nagradijo. Magistrsko delo zajema pregled domače in tuje strokovne literature, ki omogoča vodilnim kadrom v javni upravi vpogled v pomen motiviranja in zadovoljstva javnih uslužbencev pri delu. V magistrskem delu sem odgovoril na vprašanja, ali je bil namen zakonodajalca, ob sprejemanju zakonodaje o ocenjevanju dela javnih uslužbencev, predvsem plačilo za opravljeno delo. Je ob načinu izvajanja ocenjevanja lahko pričakovati, da so javni uslužbenci (mednje spadajo tudi pravosodni policisti) ob odlični oceni dela v preteklem letu bistveno bolj motivirani za delo v prihodnje? Na podlagi analize pridobljenih podatkov ugotavljam, da letna ocena, ki jo vsako leto prejmejo pravosodni policisti, ni odraz kakovosti dela večine njih. Distribucija ocen se ne izvaja po načelih in zamislih zakonodajalca. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika, v neformalnih pogovorih s sodelavci in z metodo neposrednega opazovanja ugotavljam, da jih letna ocena, ki v bistvu ocenjuje njihovo delo v preteklem letu, ne motivira za delo v prihodnje. Prikaz vzročne povezanosti med letno oceno in motiviranostjo javnega uslužbenca pomembno vpliva na odločitve o spremembi ali dopolnitvi zakonodaje, ki ureja to področje, in posledično pripravi ukrepov za izboljšanje sistema ocenjevanja in nagrajevanja delovne uspešnosti. Ugotovitve raziskave bodo na voljo vodstvu slovenskih zavodov za prestajanje kazni zapora. Uporabnost rezultatov vidim tudi pri javnih uslužbencih v primerljivih organih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ocena delovne uspešnosti, napredovanje, motivacijski dejavniki, motivacija, javni uslužbenec, pravosodni policist
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 577; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh