Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je najprimernejši način hranjenja novorojenčkov. Danes so na voljo tudi različne mlečne formule, ki se postavljajo ob bok dojenju, vendar ima dojenje številne pozitivne učinke tako na mamo kot tudi na dojenega otroka. Sestava materinega mleka ustreza potrebam novorojenega otroka. Za uspešno dojenje in sestavo mleka sta pomembna tudi prehrana in življenjski slog doječe matere. Vključevanje vsaj treh obrokov ter vsaj dveh malic dnevno, ki so sestavljeni iz vseh skupin živil, je potrebno za dobro počutje mame ter tudi dojenega otroka. Škodljive navade, kot so uživanje alkohola, kofeina in nikotina, lahko negativno vplivajo na sestavo materinega mleka. Ker ima otrok oslabljen in nezrel imunski sistem, je bolj dovzeten za različne zdravstvene težave. Med najpogostejše sodijo funkcionalne bolezni prebavil, respiratorne bolezni ter alergije. Ključno vlogo pri podajanju informacij o dojenju, uravnoteženi prehrani in zdravstvenih težavah ima medicinska sestra. Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledovanjem, zbiranjem, ocenjevanjem in analiziranjem domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: MEDLINE, CINAHL, COBISS, Google Scholar, PubMed in ScienceDirect. Iskanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, v raziskavo pa so bile vključene mame, ki trenutno dojijo ali so dojile v preteklosti. V empiričnem delu je bil uporabljen kvantitativni kavzalno-neeksperimentalni raziskovalni pristop. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 695 anketirank, ki dojijo ali so imele izkušnjo z dojenjem. Večina anketirank izključno doji ter zaužije vsaj štiri obroke dnevno. Večinoma med dojenjem niso spreminjale svojih prehranjevalnih navad, vendar so pogosto izločile mlečne izdelke in sveže pripravljeno hrano. Menijo, da so prejele dovolj informacij o prehrani med dojenjem, o dojenju ter tudi o zdravstvenih težavah otrok, pri čemer so največ informacij pridobile od medicinskih sester. Med dojenjem večinoma niso uživale alkohola in nikotina, vendar so pogosteje pile kavo in pijače, ki vsebujejo kofein. Kot najpogostejše zdravstvene težave so navedle prebavne težave otrok, in sicer napenjanje oziroma želodčne krče ter polivanje. Manj zdravstvenih težav pri otrocih opažajo matere, ki se prehranjujejo z mešano oziroma raznoliko prehrano. Večina anketirank meni, da njihova prehrana ne vpliva na otrokovo počutje ali zdravstveno stanje. Razprava: Prehrana doječe matere je ključnega pomena za njeno in otrokovo dobro počutje. Normalna in raznolika prehrana zagotavlja vnos vseh potrebnih hranil ter optimalno sestavo materinega mleka. Čeprav uživanje alkohola, kofeina in nikotina nima neposrednega vpliva na pojav zdravstvenih težav pri dojenem otroku, lahko negativno vpliva na optimalno sestavo materinega mleka. Ustrezne informacije o zdravi prehrani, dojenju in zdravstvenih težavah dojenih otrok, pridobljene v zdravstvenih ustanovah, so za doječe matere izjemno pomembne, saj večja ozaveščenost pozitivno vpliva na doječo mater in dojenega otroka. Prebavne težave ostajajo najpogostejše zdravstvene težave dojenih otrok in v prvih mesecih vplivajo na kakovost življenja celotne družine. Povezanost prehrane doječe matere z zdravstvenimi težavami dojenega otroka ostaja nejasna, zato bo potrebnih več raziskav ter dokazov o neposrednem vplivu.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, prehrana doječe matere, dojenje, zdravstvene težave pri otrocih, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 254; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Novorojenček je otrok od poroda do dopolnjenega 28. dneva starosti. Predstavljajo najbolj ranljivo skupino in so najbolj dovzetni za bolezni in poškodbe. Sami niso sposobni skrbeti zase, zato morajo zanje poskrbeti tako zdravstveno osebje kot njegovi starši, slednji morajo zadovoljevati njegove potrebe in mu nuditi čim bolj varno okolje, kjer se bo lahko razvijal. Obdobje novorojenčka je polno izzivov in novih spoznanj tako zanj kot njegove starše, ki so po odpustu iz porodnišnice sami odgovorni za skrb novorojenčka. Tu nastopi patronažna medicinska sestra, ki staršem in celotni družini nudi podporo pri negi novorojenčka. Namen naše raziskave je bil raziskati zdravstveno nego novorojenčka na domu in vlogo patronažne medicinske sestre. Raziskava je bila kvantitativna. Zbrani in analizirani so bili primarni in sekundarni viri. Primarne podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pridobljeni podatki so bili računalniško obdelani s pomočjo programa Microsoft Office Excel in s pomočjo spletne strani 1ka s pomočjo karete je bil anketni vprašalnik tudi narejen. V raziskavi je sodelovalo 104 mam, ki so rodile od vključno leda 2014 do leta 2024. V raziskavi smo ugotovili, da so mame pri negi novorojenčka na domu imele največ težav z dojenjem, in sicer s pristavljanjem novorojenčka k prsim. Druga največja težava je bila nega novorojenčkovega popka. Pri večini, ki je imela težave pri dojenju, je patronažna medicinska sestra uspešno pomagala. V večini so bile mame zelo zadovoljne z nego novorojenčka na domu s strani patronažne medicinske sestre.
Ključne besede: Dojenje, novorojenček, patronažno varstvo, zdravstvena nega novorojenčka.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 943; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,53 MB)