Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razveza in razveljavitev zakonske zveze
Tina Kuhar, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družinsko pravo, zakonska zveza, razveza zakonske zveze, razveljavitev zakonske zveze, Družinski zakonik, mediacija
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 1997; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (553,92 KB)

2.
Ureditev zakonske zveze v slovenskem pravnem redu
Anja Ostrožnik, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, razveza, veljavnost, prenehanje, pogoji, Družinski zakonik, zunajzakonska skupnost, istospolna zakonska skupnost
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 1465; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (871,12 KB)

3.
Skupno in posebno premoženje zakoncev ob razvezi zakonske zveze
Šejla Letić, 2020

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev premoženjskih razmerij med zakonci, s katerimi se soočajo ob razvezi zakonske zveze. S sklenitvijo zakonske zveze se posamezniku spremeni premoženjskopravni in osebnopravni status. Posledično zakonca vzpostavita medsebojno življenjsko skupnost, ki predstavlja podlago za nastanek določenih premoženjskih povezav. Ena od teh je premoženjska kategorija skupnega premoženja. Gre za skupek premoženjskih pravic, ki so pridobljene z delom ali odplačno v času veljavne zakonske zveze. Družinski zakonik ne določa, katere premoženjske pravice spadajo v skupno ali posebno premoženje zakoncev, temveč podaja le zakonski okvir, ki ga sodna praksa dopolnjuje primeroma. Osrednja problematika, s katero se zakonca soočata v primeru razveze zakonske zveze, je, kako bosta razdelila skupno premoženje, ki sta ga ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Težave se pojavljajo, če zakonca nista sporazumna in se vsaj eden od njiju ne strinja z zakonsko pravno domnevo o enakosti deležev na skupnem premoženju. Pri tem nepravdno sodišče upošteva dejstvo, da skupno premoženje ni le računska operacija, zato lahko zakonca napoti na pravdo, kjer imata možnost dokazovanja drugačnega prispevka k skupnemu premoženju. V nasprotnem primeru pa velja, da posebno premoženje vsakega od zakoncev uživa enak status kot premoženje katerekoli osebe, ki ni poročena. Šteje se, da je bilo pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno, zato lahko zakonec z njim samostojno upravlja in razpolaga kot s samostojno lastninsko pravico.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 547; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (487,17 KB)

4.
Razmerja med razvezanima zakoncema s poudarkom na stanovanjskem varstvu
Špela Likovič, 2020

Opis: Diplomska naloga obravnava razmerja med razvezanima zakoncema, in sicer preživnino, delitev skupnega premoženja, vračanje daril ter stanovanjsko varstvo, na čemer je poudarek. S pomočjo deskriptivne metode so razloženi osnovni pojmi, s pomočjo zgodovinskega pregleda so analizirani zakoni, predstavljena pa je tudi ureditev nekaterih tujih zakonodaj. Namen diplomske naloge je predstavitev dvanajstega poglavja Družinskega zakonika in globlja analiza stanovanjskega varstva. Preučili bomo več primerov, in sicer primer zakoncev, katerih stanovanje je v skupnem premoženju, primer zakoncev, kjer ima izključno lastninsko pravico ali v soposesti s trejo osebo na stanovanju zgolj en izmed zakoncev, ter primer, v katerem zakonec izvaja nasilje nad drugim zakoncem. Cilj diplomske naloge je potrditev oziroma ovržba hipotez, hkrati pa se želi z diplomsko nalogo predstaviti zakonsko ureditev stanovanjskega varstva skozi zgodovino, kako se ga je urejalo ter predloge in opozorila tako državnih kot evropskih organov. Institut stanovanjskega varstva do sprejetja Družinskega zakonika ni bil urejen, sodišča so morala sama zapolniti pravno praznino, ki jo je pustil zakonodajalec, zato se je tako na evropski kot na državni ravni pojavila splošna potreba, da se omenjeno področje celovito in sistematično uredi. Problematika stanovanjskega varstva se je začela pojavljati v zadnjih letih prejšnjega tisočletja in dobila precejšnje zanimanje za njeno ureditev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, stanovanjsko varstvo, preživnina, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 570; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (345,49 KB)

5.
Otrokov glas naj bo slišan, ko gre za njegov največji interes
Urša Ravnikar Šurk, 2020

Opis: Otrokovo mnenje je glavna oblika sodelovanja otroka v postopkih, v katerih se odloča o njegovem varstvu, preživljanju, vzgoji, stikih in drugih ključnih zadevah v njegovem življenju. Načelo otrokove koristi je uveljavljeno na mednarodni in nacionalni ravni. Procesna pravica otroka je skozi čas pridobivala na pomembnosti v postopkih, o čemer priča tudi novi Družinski zakonik. Kriteriji, da otrok lahko poda svoje mnenje, so široko opredeljeni: sposoben mora biti razumeti pomen in posledice postopka. Otrokovo mnenje je pomembno v dveh fazah postopka: pri pridobivanju in dokaznem ocenjevanju za upoštevanje pri odločanju. Otrok se pogosto ne zaveda, kako pomembne odločitve bodo sprejete zanj v postopkih, zato je naloga odrasle osebe (npr. zagovornika otroka), da poskrbi, da je otrok primerno informiran in vključen v postopek. Velikokrat se omejitve postavijo glede na starost in sposobnost razumevanja otroka, vendar so pomembni tudi drugi dejavniki, kot so odnos s starši, strah, vzgoja, druge dejavnost, stiki z drugimi in drugo. Pri dokazovanju ugotovitev in sklepov, pridobljenih z logičnim sklepanjem pri primerjavi različnih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje otrokovega mnenja v postopku, sta uporabljeni deskriptivna in indukativna metoda. S pomočjo sodne prakse in primerjalne metode so raziskane ureditve v drugih državah, ki so znane po svojem razvitem socialnem področju. Namen dela je predstaviti in opredeliti se do kriterijev in omejitev glede otrokovega mnenja. Diplomska naloga skuša odgovoriti, kako in kje opredeliti standard ob upoštevanju otrokove koristi in s tem prispevati k boljšemu, hitrejšemu in učinkovitejšemu odločanju ter boljši zastopanosti otrokovih koristi v družinskem sporu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, otrokovo mnenje, otrokove koristi, dokazno ocenjevanje
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 435; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (928,00 KB)

6.
Novosti pri sklepanju zakonske zveze po letu 2018
Diana Ristić, 2020

Opis: Po več kot 40 letih je Slovenija 21. marca 2017 s sprejetjem Družinskega zakonika doživela reformo družinskega prava. V diplomskem delu so predstavljene novosti, ki jih je na področju sklenitve zakonske zveze uvedel Družinski zakonik. Postopek sklenitve zakonske zveze je v diplomskem delu primerjan s prejšnjo ureditvijo, ki je veljala po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V celotnem diplomskem delu je uporabljena opisna metoda. Primerjava s prejšnjo ureditvijo in ureditvijo v nekaterih drugih državah je opravljena na podlagi primerjalne metode, oris razvoja instituta zakonske zveze pa je predstavljen s pomočjo zgodovinske metode. Z Družinskim zakonikom je sicer ohranjena tradicionalna definicija zakonske zveze, po kateri je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene. S tem veljavna zakonodaja istospolnim partnerjem še vedno ne dopušča sklenitve zakonske zveze. Po drugi plati pa je Družinski zakonik naredil korak naprej s tem, da je bodočima zakoncema omogočil večjo avtonomijo pri sami sklenitvi zakonske zveze. Bodoča zakonca se lahko na podlagi ustavne pravice do samoodločbe sama odločita, kakšno stopnjo svečanosti postopka želita, prav tako pa tudi, kje in pred kom bi želela zakonsko zvezo skleniti. Pri tem je treba poudariti, da po načelu ločitve države in verskih skupnosti sklenitev zakonske zveze ostaja v pristojnosti države. Pravne posledice zakonske zveze država torej priznava le v primeru sklenitve zakonske zveze pred pristojnim državnim organom. Pri pisanju tega diplomskega dela so bili vodilo veljavna zakonodaja in komentarji Družinskega zakonika, povzeta pa je tudi relevantna strokovna literatura slovenskih in tujih avtorjev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, sklenitev zakonske zveze, zakonska zveza
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 386; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (461,89 KB)

7.
Skupne obveznosti zakoncev in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju
Domen Schulz, 2020

Opis: V diplomskem delu so obravnavana premoženjska razmerja med zakonci po novem Družinskem zakoniku. Premoženjska razmerja med zakonci so primerjalno obravnavana z ureditvijo po ZZZDR. Na podlagi primerjave so predstavljene spremembe in novosti novega DZ. Po celostni obravnavi poglavja o premoženjskih razmerjih med zakoncema smo v diplomi naredili podrobno analizo skupnih obveznosti zakoncev po 82. členu in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju po 83. členu DZ ter izpostavili problematiko izbranih členov. Problematika določitve deleža zakonca dolžnika na skupnem premoženju zakoncev je predstavljena tudi skozi oči odvetnice in stečajne upraviteljice Jožice Vindiš, ki je izpostavila bodoče zaplete z novo ureditvijo določitve deleža stečajnega dolžnika. Novost 83. člena ni ekonomsko dovršena in bo za delo upravitelja predstavljala nepotrebne zaplete ter vplivala na potek celotnega stečajnega postopka. V procesu pisanja diplomskega dela smo uporabili več različnih metod, v pretežnem delu opisno metodo ter primerjalno metodo, saj smo kot cilj dela postavili umestitev izbranih členov v poglavje o premoženjskih razmerjih med zakoncema in primerjava ureditve po starem zakoniku. Namen diplomskega dela je spoznati novi DZ v razmerju do ZZZDR s poudarkom na izbranih členih, predvsem pa izpostaviti novosti 83. člena in njegovo podrobno analizo. Določitev deleža stečajnega dolžnika na skupnem premoženju zakoncev predstavlja korenito spremembo, ki bo v praksi povzročala podaljšanje stečajnega postopka. Sodna praksa bo imela pomembno vlogo pri razrešitvi prihodnje problematike, ki bo nastala na podlagi novosti DZ v primeru stečaja enega izmed zakonskih partnerjev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: premoženjska razmerja, zakonci, skupne obveznosti zakoncev, skupno premoženje zakoncev, Družinski zakonik
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (475,82 KB)

8.
Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze
Fadil Trožić, 2020

Opis: Številne življenjske omejitve, odločitve in na splošno človekova usoda so pripeljale mnoge zakonce oziroma partnerje v zunajzakonski oziroma partnerski zvezi do razpada skupne življenjske skupnosti, v kateri so živeli. Družinski zakonik je zakon, ki ureja odnose med zakonci oziroma partnerji in med njihovimi otroki ter posledično tudi razpad zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev oziroma partnerske zveze ter vzgojo in odnos do njihovih otrok. Pogosto se največje življenjske omejitve med dvema partnerjema zgodijo ravno na področju premoženja. Premoženje je urejeno tako z obligacijskim kot s stvarnopravnim zakonikom, zato je na tem področju veliko različnih primerov, ki so si med seboj raznoliki. V sklopu razdelitve premoženja pride največkrat do težav najprej pri prepoznavi in ločevanju skupnega premoženja od posebnega premoženja partnerja, potem pa tudi pri delitvi skupnega premoženja, ki sta ga partnerja ustvarila z delom v času svoje zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali partnerske zveze. Na podlagi delitve skupnega premoženja partnerjev pa pride ob razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti pogosto tudi do drugih dolžnosti partnerjev, kot so preživljanje razvezanega zakonca, vračanje daril itd. Za razdelitev premoženja se lahko partnerja oziroma zakonca dogovorita sama, torej sporazumno, ali pa jima pri tem pomaga sodišče, pri čemer pa mora eden od zakoncev oziroma partnerjev vložiti na sodišče tožbo, s čimer sproži postopek za razdelitev skupnega premoženja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 480; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (526,58 KB)

9.
Rejništvo - primerjava med ZZZDR in Družinskim zakonikom
Eva Lebar, 2020

Opis: Rejništvo je ena od oblik, s katerimi se nadomešča starševska skrb. Je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Rejništvo spada v področje družinskega prava in do leta 2017 je področje urejal Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, a ker je bil ta že zastarel, je bil leta 2017 sprejet nov Družinski zakonik, ki se je v polnem obsegu začel uporabljati aprila 2019. Družinski zakonik, na področju rejništva uvaja pomembne spremembe. Največja sprememba, ki je bila uvedena, je bil prenos odločevalske funkcije iz centrov za socialno delo na sodišča. Zato se je v veliki meri tudi spremenila funkcija Centrov za socialno delo. Pomembna novost, ki je bila uvedena z novim zakonikom, je ukinitev možnosti oddaje otroka v rejništvo po starših in tako je ukrep namestitve v rejništvo, možen samo kot ukrep države. Družinski zakonik prav tako uvaja omejitev trajanja ukrepov odvzema otroka na tri leta. Še vedno, kljub novi zakonodaji, na področju družinskega prava in rejništva pa temeljno vodilo ostaja enako % korist otroka ter ureditev razmer v biološki družini.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rejništvo, Družinski zakonik, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, center za socialno delo, sodišče
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 351; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (404,28 KB)

10.
Nova postopkovna pravila v družinskih zadevah
Marko Istenič, 2020

Opis: Družinsko pravo ni doživelo svoje reforme vse od sprejetja temeljnega zakona, ki ureja zakonsko zvezo, razmerja med starši in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, leta 1976. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika so ključne novosti na področju opredelitve nekaterih institutov družinskega prava in uvedba nekaterih novosti, pa tudi prenos odločanja o določenih zadevah iz centrov za socialno delo na sodišča. V družinskih zadevah so sodišča odločala v pravdnem in nepravdnem postopku. Z uveljavitvijo Družinskega zakonika pa se v družinskih zadevah uporablja le nepravdni postopek. V luči reforme družinskega prava je prenovo doživel tudi Zakon o nepravdnem postopku. Ureditev v Družinskem zakoniku s prenosom pristojnosti odločanja v družinskih zadevah na sodišča se ne more učinkovito izvajati oziroma se sploh ne more izvajati brez prilagojenih postopkovnih pravil sodnih postopkov, v katerih se rešujejo spori in urejajo razmerja, ki jih materialnopravno ureja Družinski zakonik. Ta je prenesel pristojnosti odločanja na sodišča, ni pa določil vrste procesnih pravil, po katerih naj sodišča odločajo. Z namenom večjega varovanja otrokove največje koristi se vsi postopki v družinskih zadevah vodijo po pravilih nepravdnega postopka, kar pa ni vedno najboljša rešitev. Poleg tega zaradi nespretne spremembe Zakona o nepravdnem postopku prihaja ponekod do nasprotujočih si določb med materialnimi in procesnimi določili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družinski zakonik, reforma, nepravdni postopek, varstvo otrokove koristi, nova postopkovna pravila
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 328; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (599,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh