Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nezakoniti izbris 1992 : diplomsko delo
Tanja Mićić, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavila izvedbo izbrisa in njegove posledice. Državljani nekdanje republike SFRJ so se leta 1992 znašli ilegalno v Republiki Sloveniji zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Izbris iz registra je botroval izgubi in kršenju številnih človekovih pravic, ki jih bom navedla in opisala v diplomskem delu. Skozi diplomsko delo bom predstavila mednarodno stališče o zadevi in odločanje Ustavnega sodišča ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Namen diplomskega dela je opisati zgodovinsko ozadje, ki je v veliki meri vplivalo na izbris, sam proces izbrisa, predstaviti pravne temelje novonastale Republike Slovenije in na koncu utemeljiti in predstaviti odločitve sodišč, ki so odločala o zadevi. Kot glavne vire pri obravnavanju teme bom uporabljala predvsem Ustavo RS, zakone, kot so Zakon o tujcih, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in mednarodne pravne vire, kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Listina evropske unije o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Problem izbrisanih je utemeljilo in rešilo Evropsko sodišče za človekove pravice, saj je uredilo njihov pravni položaj v Republiki Sloveniji in s sodbo vzpostavilo odškodninsko shemo. Primer izbrisanih velja za pomemben primer v sodni praksi, predvsem na področju podeljevanja in urejanja državljanstva.
Ključne besede: izbrisani, državljanstvo, suverenost, nezakonitost, kršenje človekovih pravic, Ustavno sodišče, ESČP
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 575; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (340,86 KB)

2.
Uspešnost dostopa posameznika na ESČP : magistrsko delo
Petra Zupan, 2023, magistrsko delo

Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na podlagi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) omogoča posameznikom, da uveljavljajo varstvo človekovih pravic na nadnacionalnem nivoju, vendar jih pri tem omejujejo stroga merila, na podlagi katerih se presoja dopustnost njihovih vlog oziroma pritožb. Ker je za nedopustno razglašenih kar 90 odstotkov individualnih evropskih pritožb, je cilj magistrskega dela predstavitev meril dopustnosti. Z metodo analize praktičnega primera individualne evropske pritožbe, ki je bila razglašena za nedopustno, se v magistrskem delu ugotavlja razloge za nedopustnost v povezavi z uporabo pogojev dopustnosti, vezanih na očitek kršitve 1. odstavka 6. člena EKČP, ki je naveden v pritožbi. 6. člen EKČP določa pravico do poštenega sojenja, očitek njegove kršitve pa je v državah članicah Sveta Evrope oziroma podpisnicah EKČP najpogostejši vzrok za vlaganje individualnih evropskih pritožb. V analizi je izpostavljen pomemben vidik nepristojnosti ratione materiae, ki je t. i. doktrina četrte instance, ki je implicirana v 1. odstavek 3. točke 35. člena EKČP, ki je kot razlog za nedopustnost pritožbe v sodni praksi ESČP pogosto uporabljena določba, saj se nanaša na utemeljenost pritožbe. Namreč vse prepogost problem vlagateljev je, da si, ko v pritožbi zatrjujejo kršitev 6. člena EKČP, napačno predpostavljajo, da pojem poštenega sojenja implicira pravilno meritorno sodno odločitev na podlagi nacionalnega prava. Zato bo uporaba rezultatov raziskave v magistrskem delu v pomoč zainteresiranemu vlagatelju pri presoji o smiselnosti vlaganja tovrstnih pritožb. Razprava o ločnici med t. i. doktrino četrte instance in obstojem kršitve 6. člena EKČP, ki jo predmetni pritožnik zatrjuje v pritožbi, pa je z oblikovanjem pregleda in ocene obravnavanega področja doprinesla izvirni prispevek k znanosti in stroki s tem, da se je ugotavljala praktična slika vsebinske meje med nepomembnimi oziroma nedopustnimi pritožbami in tistimi, ki si v povezavi s 6. členom EKČP zaslužijo obravnavo pred ESČP.
Ključne besede: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, evropski nadzorni mehanizem varstva človekovih pravic, merila dopustnosti v pritožbenem postopku, nedopustnost pritožbe na ESČP, doktrina četrte instance
Objavljeno v ReVIS: 13.02.2024; Ogledov: 797; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

3.
Varstvo pravic narodnih in verskih manjšin v ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine : magistrsko delo
Amra Hamidović, 2023, magistrsko delo

Opis: Ustavna ureditev Bosne in Hercegovine v vseh treh ustavah (Ustava Bosne in Hercegovine, Ustava Federacije Bosne in Hercegovine in Ustava Republike Srbske) priznava konstitutivnost treh narodov (Bošnjakov, Hrvatov in Srbov) kot eno od bistvenih načel, na katerih temeljijo. Vendar pa so v teh ureditvah precejšnje razlike, ki povzročajo spore pri razlagi njihovega ustavnega statusa, tako formalno kot funkcionalno. Če tem vprašanjem dodamo še ustavne nejasnosti in vrzeli, zlasti glede statusa narodnih manjšin ter pravic in svoboščin njihovih pripadnikov v zvezi z zastopanostjo na vseh ravneh upravljanja in vodenja v BiH, lahko ugotovimo precejšnjo stopnjo diskriminacije. Nekatera od teh odprtih vprašanj so bila razložena in rešena z odločbami Ustavnega sodišča BiH ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Vendar kljub prizadevanjem in dogovorom niso bila izvedena s potrebnimi spremembami in dopolnitvami ustave BiH. V tem kontekstu se to magistrska delo poglobi v zapleteno strukturo ustavnega sistema BiH, analizira ravnovesje med konstitutivni narodi in varstvom pravic narodnih in verskih manjšin, poudarja nujnost bolj celovite integracije teh načel v ustavno strukturo, kar spodbuja bolj vključujoč in pravičen pravni okvir za vse državljane BiH, kar bi prispevalo tudi k evropski integraciji BiH.
Ključne besede: manjšine, konstitutivni narodi, diskriminacija, BiH, ESČP, ustavne spremembe
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (778,35 KB)

4.
Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede posvojitev v istospolnih partnerstvih : magistrsko delo
Domen Schulz, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo celostno obravnavali problematiko diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti pri posvojitvah pred ESČP. Ustvarili bomo prispevek, ki bo pripomogel k boljšemu razumevanju odločitev ESČP, njihove pomanjkljivosti ter sprememb mnenja sodišča na podlagi družbenega vpliva. Predstavili bomo, ne le, da je posvojitev istospolnih partnerjev družbeno sprejemljiva, vendar tudi, da je lahko moška in ženska vzgojna vloga nadomeščena. Z metodo opisovanja bomo obravnavali stanje in razvoj posvojitve v istospolnih partnerstvih pred ESČP. Z analitično metodo bomo delo razčlenili, predvsem pa bomo izpostavili in se osredotočil na sodno prakso ESČP. S primerjalno metodo bomo preučevali in primerjali pravne sisteme držav podpisnic EKČP ter njihov pristop do posvojitve istospolno usmerjenih. S sintetično metodo in metodo kompilacije bomo iz EKČP, sodne prakse ESČP ter drugih virov, izluščili vsebino, ki se nanaša na obravnavano tematiko. Z zgodovinsko metodo se bomo posvetili pregledu pravic istospolno usmerjenih do posvojitve po svetu in zgodovinskemu pregledu ureditve v Sloveniji. Namen magistrskega dela je prikazati, da se sodna praksa razvija hkrati z razvojem družbe. Cilj je, da prikažemo pomembnost otrokovega interesa in kako bi moral ta biti glavno vodilo pri odločanju o posvojitvah. Prikazano je bilo napredovanje v razmišljanju sodnikov, kljub temu pa se zazna zadržanost posameznih sodnikov, ki se oklepajo tradicionalnega razmišljanja. Analiza sodne prakse je pokazala, da ko gre za diskriminacijo, je posvojitev vendarle zajeta v 8. členu v povezavi s 14. členom. Skozi primere je zaznati pozitivno spremembo v razumevanju pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Rezultat raziskave je dejstvo, da ESČP uporablja evropski konsenz kot odločilni dejavnik za odločitev v primeru, kjer bi mu ta moral biti le v pomoč. Nedosledna uporaba konsenza prinaša spremenljivo sodno prakso. Analiza konsenza je instrument, preko katerega ESČP selektivno predstavlja resničnost, da doda težo svojemu moralnemu sklepanju. To je privedlo do tega, da je ESČP opustilo svojo vlogo zagovornika in zaščitnika človekovih pravic, zlasti ko gre za ranljive skupine. Rezultati bodo lahko služili kot popoln pregled primerov posvojitve istospolno usmerjenih pred ESČP. Primeri skupaj z družbenim okvirjem in analizo predstavljajo nazoren vpogled v spremembo družbene sprejemljivosti pravice do posvojitve istospolno usmerjenih skozi čas.
Ključne besede: ESČP, EKČP, posvojitev, istospolna usmerjenost, diskriminacija, družina, evropski konsenz, polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 667; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

5.
Učinkovitost pravnega sredstva pred Evropskim sodiščem za človekove pravice : magistrsko delo
Lara Kodran, 2021, magistrsko delo

Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice v skladu z načelom subsidiarnosti na mednarodni ravni skrbi za varstvo posameznikovih temeljnih pravic, saj zagotavljanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v prvi vrsti predstavlja ključno nalogo in odgovornost vsake države članice Sveta Evrope, da se v nacionalnem in tudi mednarodnem prostoru lahko smatra za demokratično in pravno državo. Zaradi prevelike obremenjenosti Evropskega sodišča in tendence v smeri dejstva, da to Sodišče še naprej obdrži svojo odločilno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin širom evropskega kontinenta, so bili uvedeni novi kriteriji, ki so posameznikom omejili dostop do Strasbourškega sodišča. Na Evropsko sodišče se tako obračajo tisti posamezniki, ki pred domačimi sodišči niso uspeli dokazati kršitev svojih konvencijskih pravic in svoboščin. Države članice Sveta Evrope pa nosijo obveznost, da sodbe, pri katerih se pojavljajo kot kršiteljice, pravilno izvršijo v nacionalnem pravnem redu, saj izvrševanje sodb Evropskega sodišča predstavlja enega od ključnih dejavnikov, od katerega je odvisna učinkovitost evropskega pravega sredstva. Za nadzor nad izvrševanjem sodb strasbourškega sodišča je v prvi vrsti pristojen Odbor ministrov, ki kot politično telo, za izvajanje učinkovitega nadzora, potrebuje kooperacijo ostalih organov Sveta Evrope. Kadar pa država podpisnica Evropske konvencije, sodbe Evropskega sodišča ne more ali ne želi izvrši v nacionalnem pravnem redu, ima posameznik delno odprto možnost, da se ponovno obrne na konvencijske organe.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, učinkovitost evropskega pravnega sredstva, izvrševanje sodb ESČP, kriteriji dopustnosti zadeve pred ESČP
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2021; Ogledov: 1650; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (745,94 KB)

6.
Sovražni govor : analiza sodne odločbe VSRS in ESČP
Matic Mlakar, 2020, diplomsko delo

Opis: Skozi diplomsko delo je raziskana problematika glede sovražnega govora, ki je trenutno eden najbolj zahtevnih izzivov za razrešitev v danajšnjem svetu. Na začetku so opisane razlike stereotipov, predsodkov, diskriminatornih predsodkov in diskiminacije. Vsi našteti so pomemben ključ za lažje razumevanje pojava sovražnega govora. Podrobneje je povzeto, kje vse je reguliran sovražni govor tako posredno kot neposredno po nacionalnih in mednarodnih določbah. Sam temelj demokracije predstavlja svoboda do izražanja misli, vere, vesti in idej, zato so določbe jasne, da je prepovedano javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva, spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Kljub jasnim določbam se svet razvija s svetlobno hitrostjo in pravzaprav še ni urejeno vsako področje, ki je nujno za razrešitev oziroma omejitev sovražnega govora. Družbo v vsakem prelomnem obdobju zaznamuje neko pomembno vprašanje, naše je ureditev sovražnega govora, kar lahko v posledici pripelje do močno preoblikovane demokratične družbe. V diplomskem delu je tako analizirana sodba Vrhovnega sodišča, kot tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, katera je nujna analize, saj lahko takšna odločitev sodišča pusti hujše posledice za nadaljnji razvoj svobodne in strpne demokratične družbe.
Ključne besede: sovražni govor, svoboda izražanja, ESČP
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2021; Ogledov: 2099; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (341,09 KB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh