1. Pravica do dostojne smrti v Evropi : magistrsko deloTeja Vavpetič, 2023, magistrsko delo Opis: Beseda evtanazija izhaja iz Grčije in pomeni dobro oziroma lahko smrt. S časom je beseda postala sinonim za usmrtitev brez bolečin. Znotraj Evrope pravna ureditev glede evtanazije ni enotna. V nekaterih državah je pravno urejena, spet v drugih z zakonom prepovedana. Prvi državi, ki sta evtanazijo legalizirali, sta bili Nizozemska leta 2001 in Belgija leta 2002. Z leti se jima pridružuje vedno več držav, ki zakonsko urejajo pravico do dostojnega končanja življenja. V povezavi s pojmom evtanazija se zdi smiselno omeniti tudi pojme samomor z zdravniško pomočjo, paliativna sedacija in zdravljenje z dvojnim učinkom. Evtanazija postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj. Na legalizacijo postopka zato zagotovo vpliva več različnih dejavnikov, kot na primer družba, etika, vera, zdravstvo itd. Legalizacija evtanazije v povezavi z vse daljšo življenjsko dobo je problematika sodobne družbe, ki bi jo bilo treba prej ali slej začeti reševati. Vedno večji poudarek je tudi na svobodi posameznika in njegovi avtonomiji pri odločanju o svojem življenju. Pri končanju življenja gre za odločitev posameznika, koliko časa in s kolikšnim trpljenjem in bolečinami je pripravljen živeti. Gre za primere hudih neozdravljivih bolezni, psihičnih težav, s katerimi določeni posamezniki ne želijo živeti in težav, povezanih s starostjo. Pri evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru gre za interes posameznika, ki želi dostojno končati življenje.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, končanje življenja, pravica do dostojne smrti, Evropa
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 969; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (617,08 KB) |
2. Barbara Celjska - vladarica Evrope : (študija primera)Petra Zalokar, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Barbara Celjska – Vladarica Evrope v celoti obravnava potomko nekoč najbolj ozemeljsko dominantne slovenske rodbine Celjskih grofov, od 1436 Celjskih knezov. Barbara, najmlajša hči Hermana II in Ane Schaunberške, je v prvi polovici 15. stoletja veljala za najbolj pomembno žensko na širšem ozemlju osrednje Evrope, ambiciozno in dobro obdarjeno (preskrbljeno) s strani svojega očeta ter predvidoma iz političnih razlogov in želje svojega očeta, poročeno z mnogo starejšim vdovcem Sigismundom, kraljem Luxembourg-a, Ogrske in Češke ter cesarjem Avstro-Ogrske monarhije. Njeno bivanje na slovenskem ozemlju verjetno ni trajalo dlje od zaroke, v Celje, mesto ob Savinji, pa se ni nikoli več vrnila. Znatno obdarjena z jutrnjimi posestmi in vladarskimi naslovi, t.j. kraljica Ogrske, Češke in cesarica Svetega rimskega cesarstva, ki jih je prejela od svojega moža kot poročna darila, je postala najbogatejša ženska in ni je bilo, ki bi se lahko merila z njeno izobrazbo in inteligenco. Vodenje oblasti in opravljanja poslov je kasneje, zaradi stalne Sigismundove odsotnosti z dvora, v celoti prešlo v njene roke kot samozavestne in pogumne vladarice posebnih osebnih lastnosti in modrosti, ki je reševala težave tako politično kot diplomatsko, izdajala je pomembne listine in, ki je živela in vladala v obdobju prvotne diplomacije. Zato jo lahko štejemo za prvo diplomatko slovenskega porekla.
Ključne besede: srednji vek, Žovneški, Celjski grofje, Barbara Celjska, kralj Sigismund, jutrnja, vladar, Evropa
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2022; Ogledov: 2395; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,82 MB) |
3. Kako se Evropska unija spopada z vse bolj spremenljivim okoljem? : diplomsko deloNastja Mojca Sodin, 2021, diplomsko delo Opis: Okolje zadeva vse nas, saj je povezano z vsakim področjem življenja na našem planetu. Vpliva na način in kakovost življenja, naše zdravje, delo ter varnost. Kot prebivalce Evrope nas povezuje zanimanje za varovanje in izboljšanje okolja. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da je globalno okolje zaradi človekovega ravnanja resno ogroženo. Sem sodijo onesnaženje zraka in vode, ropanje naravnih virov (gozdovi, ribe), iztrebljanje živalskih vrst zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora ter naraščajoča nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Ob potrebni politični volji ima človek dovolj znanja in tehnološke sposobnosti, da se upre temu razvoju. Za varovanje in ohranjanje okolja je EU v zadnjih nekaj desetletjih storila veliko. Dogovorila se je za koncepte ravnanja, objavila pravne predpise in sprejela ukrepe za izvajanje, hkrati pa tudi konkretno financirala pionirske raziskave v korist inovativnih okoljskih rešitev ter tako s celotno problematiko močneje vplivala tudi na javno zavest. Pomembno vlogo igra tudi v globalnem merilu, tako da utira pot in vpliva na druge države, da sprejemajo učinkovite ukrepe za podnebno zaščito. Osrednji del diplomskega dela predstavlja politika Evropske Unije na področju okolja in podnebnih sprememb, kot tudi globalni boj proti podnebnim spremembam
Ključne besede: okolje, Evropska unija, EU, podnebje, Evropa, podnebne spremembe, okoljska politika
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2022; Ogledov: 1746; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,38 MB) |
4. Vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega sveta na kulturno podobo Evrope : magistrska nalogaAna Zagožen, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika množičnega priseljevanja iz islamskega
(arabskega) sveta v Evropo in vpliv priseljevanja na kulturno podobo Evrope. Namen naloge je
predstaviti zlasti trenutno podobo Evrope, raziskati vzroke in posledice množičnega
priseljevanja v Evropo ter ugotoviti, kakšne posledice le-to prinaša v smislu identitete, varnosti
in politične stabilnosti. V ta namen sta bili postavljeni hipotezi, in sicer hipoteza, da prekomerno
priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna, prispeva k slabitvi
skupnih vrednot in s tem erozij socialne kohezivnosti ter hipoteza, da z vidika varnosti in
politične stabilnosti priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke.
Na temelju navedenega je cilj naloge izmeriti vpliv množičnega priseljevanja iz islamskega
sveta na kulturno podobo Evrope. Kot temeljna metoda je bila uporabljena raziskava podatkov
ter interpretacija primarnih in sekundarnih virov, dopolnjenih z metodo analize, zlasti
dokumenti in poročila EU ter znanstveni članki in raziskovalna poročila. Pri opisu razsežnosti
migrantske krize bomo uporabili sekundarne podatke. Z analizo magistrske naloge je prikazano,
kako prekomerno priseljevanje, še posebej iz okolij, ki so v kulturnem smislu zelo različna,
prispeva k slabitvi skupnih vrednot v ciljnih državah. Z vidika varnosti in politične stabilnosti
priseljevanje ljudi iz islamskega sveta prinaša pretežno negativne učinke, tako v ciljnih državah
kot tudi v matičnih državah priseljencev.
Ključne besede: migracije, Evropa, multikulturalizem, priseljevanje, krščanstvo, islam, varnost EU, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1139; Prenosov: 97
Celotno besedilo (2,46 MB) |
5. |
6. |
7. Raznolikost in prožnost pravnega reda Evropske unije : diplomsko deloPolona Batagelj, 2012, diplomsko delo Ključne besede: Evropa več hitrosti, fleksibilna integracija, kvalificirana večina, načelo subsidiarnosti, okrepljeno sodelovanje, prožnost, prožnostna klavzula, raznolikost
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2019; Ogledov: 2402; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,51 MB) |
8. Evropska unija po krizi : diplomsko deloTadej Petejan, 2012, diplomsko delo Ključne besede: finančna kriza, ekonomska kriza, dolžniška kriza, EMU, evroobmočje, reševalni ukrepi, harmonizacija, unifikacija, fiskalna unija, davčna unija, Evropa dveh (več) hitrosti
Objavljeno v ReVIS: 30.05.2019; Ogledov: 2598; Prenosov: 157
Celotno besedilo (869,06 KB) |
9. |
10. Pravica do življenja spočetega zarodka : magistrsko deloSaša Vesel, 2017, magistrsko delo Opis: Pravica kot pojem, ki nekomu nekaj dovoljuje, mu daje možnost, da nekaj je, mu pusti nekaj narediti ali pa imeti je tisto, kar lahko upravičeno štejemo med pomembnejše vrednote v vsakdanjem življenju. Vanje se nikakor ne sme neupravičeno posegati, predvsem pa jih ni dovoljeno izkoriščati. Verjetno se vsi strinjamo s tem, da je življenje tisto, kar moramo oziroma bi morali skrbno varovati ne glede na to, ali gre za naše življenje ali pa za življenje nekoga tretjega. Namen razprave v magistrskem delu je iskanje pravice do življenja spočetega zarodka. Obstoječi pravni redi omenjeno pravico, ki v večini primerov ni deležna neposrednega varstva, različno obravnavajo. V redkih primerih zasledimo celo absolutno varstvo pravice do življenja spočetega zarodka. V našem pravnem redu zarodek nima absolutne pravice do življenja, saj je od leta 1977 umetna prekinitev nosečnosti do 10. tedna nosečnosti dovoljena in popolnoma legitimna. Tudi Ustava Republike Slovenije v svojem 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno; to pomeni, da se vsak posameznik sam odloči glede tega, koliko otrok bo imel in kdaj jih bo imel. Podobno morajo biti posamezniku zagotovljene tudi metode in načini, ki mu omogočajo spočetje, rojstvo ali pa preprečitev rojstva otroka. V Evropski uniji pa je Malta tista država, kjer je umetna prekinitev nosečnosti popolnoma prepovedana. Zarodku priznava absolutno pravico do življenja. Sledijo ji še Irska, Poljska in Ciper, ki imajo prav tako eno strožjih zakonodaj s področja umetne prekinitve nosečnosti.
Ključne besede: splav (medicina), umetni splav, pravna ureditev, Evropa, Nemčija, Poljska, Irska, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 3759; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,09 MB) |
