1. Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike Slovenije : magistrsko deloTanja Teršar, 2023, magistrsko delo Opis: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Ključne besede: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 1462; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. Institucionalni vidik evropskega zelenega dogovora : magistrsko deloKatarina Lisec, 2023, magistrsko delo Opis: Od sprejetja prvega Akcijskega programa za okolje iz leta 1973 do sprejetja evropskega zelenega dogovora leta 2019 je minilo 42 let, v katerih so se prizadevanja Evropske unije na področju okolja spremenila iz obrobnih v vodilni politični in gospodarski program Evropske unije za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zaradi večplastnosti, medsebojne povezanosti in kompleksnosti predlaganih ukrepov je predstavitev naletela na različne odzive, od vprašanj zakonitosti dogovora do vprašanj institucionalnih pristojnosti Evropske unije za izvedbo dogovora in od vprašanj dosegljivosti zastavljenih ciljev do vprašanj posledic predlaganih ukrepov za deležnike, zlasti države članice in njene prebivalce. Namen magistrskega dela je prikazati celostni pogled na evropski zeleni dogovor in na njegovi podlagi kritično oceniti interakcije med ključnimi deležniki, tj. Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropskim svetom pri sprejemanju, uresničevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora, prav tako pa opozoriti na vlogo in pomen držav članic v teh interakcijah. V magistrskem delu preučimo evropski zeleni dogovor in predstavimo ključna področja urejanja, zaveze in cilje, ki bodo vplivali na omenjene interakcije. Ugotovili smo, da vzpostavljeni sistem kontrol in ravnovesij med institucijami Evropske unije deluje, da uresničevanje evropskega zelenega dogovora poteka v skladu s pričakovano časovnico, da pa se v okviru izvajanja bodočih ukrepov nakazuje povečan interes držav članic za dosego lastnih ciljev in ambicij na področjih posebnega pomena zanje, kar bo po eni strani preizkusilo obstoječe mehanizme interakcij med deležniki (institucije Evropske unije in države članice), po drugi strani pa bo vplivalo na zmožnost uresničitve končnega cilja evropskega zelenega dogovora.
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski svet, Evropska unija, države članice, institucije Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 1493; Prenosov: 98
Celotno besedilo (640,53 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Institucije Evropske unije : diplomsko deloNina Zupančič, 2014, diplomsko delo Ključne besede: Evropska unija, institucije, Evropski parlament, Evropski svet, Svet Evropske unije, Evropska komisija, Sodišče Evropske unije, Evropska centralna banka, Evropsko računsko sodišče
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2017; Ogledov: 6216; Prenosov: 315
Celotno besedilo (568,72 KB) |
8. Športno pravo v Evropski uniji : diplomsko deloKim Matavž, 2015, diplomsko delo Ključne besede: šport, športno pravo, Evropska unija, Sodišče EU, Evropska komisija, pravica do prostega gibanja delavcev, svoboda opravljanja storitev, prepoved diskriminacije, državljanstvo
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2017; Ogledov: 4846; Prenosov: 178
Celotno besedilo (917,67 KB) |
9. Vstop, članstvo in izstop iz Evropske unije : diplomsko deloLana Šimon, 2015, diplomsko delo Ključne besede: Evropska unija, vstop, članstvo in izstop, ustanovitvene pogodbe, Pogodba o EU, Pogodba o delovanju EU, Lizbonska pogodba, Evropski svet, Evropski parlament, Evropska komisija, Svet EU, Sodišče EU, Računsko sodišče
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2017; Ogledov: 4605; Prenosov: 147
Celotno besedilo (967,90 KB) |
10. Javna naročila v Evropski uniji : diplomsko deloTea Španja, 2014, diplomsko delo Ključne besede: javna naročila, postopki javnega naročanja, Evropska unija, Direktiva 2014/24/ES, financiranje EU, Evropska komisija, Državna revizijska komisija, pravno varstvo
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2017; Ogledov: 4426; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,09 MB) |
