Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 192
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kako izkoristiti trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom : magistrsko delo
Sabina Nepužlan Draksler, 2023, magistrsko delo

Opis: S 1. januarjem 2021 je Združeno kraljestvo postalo tretja država. Izstop z enotnega trga oziroma iz carinske unije pomeni, da ni več prostega pretoka blaga in je to pri uvozu ali izvozu predmet carinskih kontrol in carinskih formalnosti, prav tako pa tudi kapitala, storitev ali ljudi. Državi si na podlagi sporazuma priznavata visoko stopnjo zaščite, ohranjata konkurenčne pogoje brez nepotrebnih ovir, številne ugodnosti in poenostavitve ter zelo svoboden dostop do trga, ki lajša gospodarsko sodelovanje. Kljub temu pa za podjetja to predstavlja soočanje s številnimi trgovinskimi ovirami, prilagoditvami na obeh straneh. Pestijo jih dodatni stroški, ki so povezani z inšpekcijskimi pregledi ali z dolgotrajnejšimi oziroma dražjimi potnimi stroški in zavarovanjem. Podpisnici sta gospodarsko druga za drugo zelo pomembni in njuno trgovanje ima zelo dolgoročne razsežnosti. Obravnavana tematika povezuje razvoj dogodkov, ki so bili povod za nastanek navedenega sporazuma, statistične prikaze gibanja blaga in pomembnost razumevanja ter predvsem koristi, ki jih prinaša preferencialno poreklo blaga. Magistrsko delo na podpisanem sporazumu med Združenim kraljestvom in Severno Irsko ter EU predstavi preferenciala trgovinska pravila, ki gospodarskim subjektom s pomočjo porekla blaga omogočajo pridobitev ugodnosti oziroma zmanjšanja uvoznih ali izvoznih dajatev. Prav tako s pomočjo trgovinskih tokov ugotavlja primerjavo med carinsko unijo in obdobjem po izstopu ter nakazuje možnost razvoja v prihodnosti.
Ključne besede: trgovinski sporazum, Združeno kraljestvo, Evropska unija, poreklo blaga, brexit
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 450; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Sodobna problematika odkrivanja in preprečevanja kartelnih sporazumov : magistrsko delo
Jan Bojović, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo ima namen bralcu pojasniti osnovne značilnosti kartelnih sporazumov; kaj sploh so, kako nastanejo ter kako vplivajo na gospodarstvo in potrošnike v sodobnem času. Kartel oziroma kartelni sporazum pomeni sporazum o usklajenem ravnanju ali sklepih podjetniških združenj, katerih namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja. Skupno ravnanje podjetij, ki lahko omejuje konkurenco, povzroča višje cene ali ovira vstop drugih podjetij na trg, je nezakonito. Takšni sporazumi se lahko štejejo za nezakonite, kadar konkurenti sodelujejo v taki meri, da njihovo delovanje ni več neodvisno, ali kadar sodelovanje konkurentom omogoča, da skupaj kopičijo tržno moč. Osrednje vprašanje, na katerega želi magistrsko delo podati odgovor, je vprašanje, ali je trenutna zakonodaja primerna za boj proti kartelnim sporazumom v sodobnem ekonomskem okolju, ki se mu prilagajata tudi narava in način delovanja kartelov. V magistrskem delu bosta izpostavljena predvsem i) delovanje kartelnih sporazumov, ki vplivajo na višanje cene izdelkov in storitev, v obdobju visoke inflacije na trgu, in ii) delovanje kartelnih sporazumov s pomočjo računalniških algoritmov, ki podjetjem olajšajo doseganje in ohranjanje tajnih dogovorov brez formalnega sporazuma ali človeške interakcije. Tipičen primer so algoritmi, ki samodejno prilagajajo (višajo) cene izdelkov glede na cene konkurentov. Postavljene hipoteze bodo v magistrskem delu preverjene s pomočjo deskriptivne in primerjalne metode, ki se bo izrazila predvsem v analizi sodne prakse organov v Sloveniji in EU. Podjetja vedno iščejo načine, kako zmanjšati konkurenco na trgu. Izhajajoč iz zgoraj opisane problematike bo namen magistrskega dela opredeliti se do vprašanja, ali je trenutna zakonodaja primerna za prepoznavanje kartelnega delovanja v negotovih ekonomskih časih in za prepoznavanje novih oblik kartelnih delovanj v digitalnem svetu. Na podlagi odgovora na to problematiko se lahko razvije misel o tem, kako prilagoditi konkurenčno zakonodajo oziroma ali je to sploh potrebno.
Ključne besede: kartelni sporazum, kartel, inflacija, računalniški algoritmi, konkurenca, podjetje, Slovenija, Evropska unija, omejevalni sporazumi, horizontalni in vertikalni kartelni sporazumi
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 416; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (775,78 KB)

3.
Spoštovanje vladavine prava v EU na primeru Republike Slovenije : magistrsko delo
Tanja Teršar, 2023, magistrsko delo

Opis: Vladavina prava je eno temeljnih načel EU, vendar se v zadnjih nekaj letih v nekaterih državah članicah, med njimi tudi v Sloveniji, pojavljajo izzivi na področju zagotavljanja spoštovanja vladavine prava, zaradi česar se zastavljajo vprašanja ali so ukrepi, ki jih EU predvideva za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava učinkoviti in zakaj kljub trudu Evropske komisije v državah članicah vseeno prihaja do kršitev oz. odmikov od vrednot EU. Med orodji za zagotavljanje in krepitev spoštovanja vladavine prava v državah članicah, ki so bila razvita in preizkušena v zadnjem desetletju, so sodni mehanizem skladno z 258. členom PDEU, postopek skladno s 7. členom PEU, okvir vladavine prava, ki ga lahko Evropska komisija sproži v primeru sistemskih groženj vladavini prava v državah članicah EU in vključuje pripravo poročila o vladavini prava ter podajo specifičnih priporočil državam članicam, in mehanizem pogojevanja koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava skladno z Uredbo (EU) 2020/2092. Magistrsko delo se osredotoča na raziskovalni vprašanji kakšno je stanje vladavine prava v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami EU ter kako prepričljivo in uspešno se je na stanje vladavine prava v Sloveniji odzvala Evropska komisija v primerjavi z drugimi državami članicami EU. Analiza priporočil glede vladavine prava, ki jih je državam članicam v 2022 in 2023 na področjih pravosodnega in protikorupcijskega okvira, svobode in pluralnosti medijev ter sistema drugih institucionalnih zavor in ravnovesij podala Evropska komisija, kaže, da je Slovenija na splošno približno na sredini oz. se nekoliko bolj nagiba proti zgornji (boljši) polovici držav članic EU kljub identificiranim izzivom, kjer prevladujejo enkratne kršitve, ne pa sistemske grožnje vladavini prava. Medtem ko je Evropska komisija Sloveniji za zagotavljanje spoštovanja vladavine prava podala nezavezujoča priporočila, se je strožje odzvala v primeru Madžarske in Poljske, proti katerima je bil sprožen postopek skladno s 7. členom PEU. Ta mehanizem ni ustrezno učinkovit v primerjavi z mehanizmom pogojevanja koriščenja sredstev EU skladno z Uredbo (EU) 2020/2092, ki je bil prepoznan kot učinkovitejše sredstvo za zagotavljanje napredka v prizadevanjih za zaščito vladavine prava v EU.
Ključne besede: vladavina prava, Slovenija, Evropska unija, Evropska komisija, mehanizmi
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Načini ustanovitve evropske delniške družbe : magistrsko delo
Medina Pašagić, 2023, magistrsko delo

Opis: Koncept SE, znan tudi kot societas europaea, se je pojavil pred več kot štiridesetimi leti, vendar je bil postopek ustanovitve dolgotrajen in zaznamovan s sporom o pravnih temeljih. Takrat je bila ustanovljena delovna skupina za raziskovanje te ideje. Postopek ustanovitve SE se je razvijal skozi leta, pri čemer so bile predstavljene različne verzije statuta SE v letih 1970, 1975, 1991 in 1997. Evropska unija je ustvarila pravni okvir, ki omogoča podjetjem poslovanja v več državah članicah z različnimi ugodnostmi, kot so omejena odgovornost, davčne ugodnosti in izbira sistema upravljanja. Kljub temu je postopek ustanovitve SE lahko zapleten, saj se podjetja srečujejo z različnimi pravnimi sistemi in zahtevami v različnih državah. Magistrsko delo preučuje različne izzive, s katerimi se podjetja soočajo pri ustanavljanju SE in identificira najučinkovitejše metode in strategije. Eden od ključnih izzivov je poznavanje različnih pravnih postopkov in zahtev v državah članicah EU. Ustanovitelji podjetja morajo razumeti različne predpise in zakone, ki urejajo SE, ter jih upoštevati v vsaki državi, kjer poslujejo. Odločanje o najprimernejšem načinu ustanovitve SE je drug izziv, saj podjetja lahko izbirajo med različnimi pristopi, kot so združitev obstoječih podjetij, ustanovitev holdinga, preoblikovanje obstoječe družbe v SE ali ustanovitev hčerinske SE. Magistrsko delo poudarja, da ustanovitev SE predstavlja atraktivno možnost za podjetja, ki želijo poslovati v več državah članicah EU. Za uspešnost je ključnega pomena premišljeno pristopiti k razumevanju izzivov in priložnosti, povezanih z ustanovitvijo SE, ter izbrati najbolj ustrezno metodo, ki bo odražala potrebe in cilje podjetja.
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitveni postopek, pravna ureditev, prednosti in omejitve, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 401; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
Grožnje politične stabilnosti Evropske Unije
Petar Veljanovski, 2023, ni določena

Opis: Evropa se je iz temne celine po besedah enega svojih najboljših sodobnih zgodovinarjev spremenila v model za mnoge ljudi v drugih delih sveta: družbeni model, ki izhaja iz izjemno ambicioznega poskusa uskladitve demokracije in trgov s ciljem ustvariti vključujoče družbe ter model odprtih meja in deljene suverenosti kot načina kolektivnega upravljanja soodvisnosti. Evropa kot model je bila res privlačen predlog za staro celino, ki se je poskušala na novo odkriti v svetu, v katerem ni več odločala. Nekateri so šli še dlje in trdili, da je Evropa ponudila nov model vedenja v mednarodnih odnosih, ki temelji na "mehki" moči zgleda in prepričevanja, v nasprotju s tradicionalno "trdo" močjo, ki jo predstavlja vojaška in/ali ekonomska prisila, čeprav ta poseben argument nikoli ni bil strašno prepričljiv. Evropska unija (EU) je dolgo veljala za branik politične stabilnosti v regiji, ki so jo zgodovinsko zaznamovali konflikti in delitve. Vendar se je EU v zadnjem času soočila s številnimi izzivi, ki ogrožajo njeno politično stabilnost. Eden najbolj perečih izzivov za politično stabilnost EU je vprašanje varnosti. Vzpon svetovnega terorizma, kibernetske grožnje in obnovljene geopolitične napetosti so povzročili velik pritisk na zmožnost EU, da zagotovi varnost in dobro počutje svojih državljanov. Migracijska kriza je še dodatno zaostrila varnostne pomisleke in spodbudila razprave o mejnem nadzoru in o nacionalni suverenosti. Pričujoča magistrska naloga, ki se opira na vrsto akademskih virov, političnih dokumentov in uradnih dokumentov EU, kritično preučuje odzive EU na izzive njene politične stabilnosti. Ocenjuje učinkovitost obstoječih varnostnih politik in mehanizmov sodelovanja pri zoperstavljanju zunanjim grožnjam. Poleg tega ocenjuje širitveno strategijo EU in njene posledice za obstoječe države in države kandidatke.
Ključne besede: Evropska Unija, politična stabilnost, varnost, migracijska kriza, kolektivna varnost, širitev, Zahodni Balkan, institucionalna zmogljivost, kohezija, demokracija.
Objavljeno v ReVIS: 28.10.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (632,30 KB)

6.
Perspektive političnega razvoja Evropske Unije
Monika Ognenovska, 2023, ni določena

Opis: Politični razvoj Evropske unije (EU) je bil zapleten in dinamičen proces, ki so ga oblikovali različni dejavniki, kot so zgodovinski dogodki, institucionalne spremembe in spreminjanje nacionalnih interesov. Ta magistrska naloga raziskuje poglede na politični razvoj EU ter preučuje ključne teorije in koncepte, ki so bili uporabljeni za razumevanje in razlago tega večplastnega razvoja. Pot EU od njene ustanovitve kot Evropske skupnosti za premog in jeklo do njene sedanje oblike kot politične in gospodarske unije 27 držav članic so zaznamovali izzivi in dosežki, ki odražajo interakcijo med nadnacionalnimi institucijami in nacionalnimi vladami. S celovitim pregledom znanstvenih del, vključno s knjigami, članki v revijah in urejenimi knjigami, ta študija raziskuje različne teoretične okvirje, uporabljene za analizo razvoja EU. Med vidnimi raziskanimi teorijami so liberalni medvladnizem, neofunkcionalizem in upravljanje na več ravneh. Poleg tega je vloga evropskih institucij, kot sta Evropski parlament in Evropska komisija, preučena v luči njihovega vpliva na oblikovanje politik in procese odločanja v EU. Pogodbe EU določajo, da unija temelji na predstavniški demokraciji, v Evropskem parlamentu pa potekajo neposredne volitve. Evropska unija je gospodarska in politična organizacija, ki se je od konca druge svetovne vojne razvila, da bi zagotovila trajen mir na evropski celini. Na splošno je cilj prednostne naloge Evropske unije za podnebno nevtralno, pravično in socialno Evropo spodbujati trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti in vključenosti ter doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Ključne besede: Evropska unija, politični razvoj, teoretične perspektive, nadnacionalne institucije, demokratična legitimnost, upravljanje na več ravneh, evropska integracija, oblikovanje politik.
Objavljeno v ReVIS: 25.10.2023; Ogledov: 368; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (552,91 KB)

7.
Omejevalni ukrepi Evropske unije proti Ruski federaciji zaradi Ukrajine : diplomsko delo
Nina Ternik, 2023, diplomsko delo

Opis: Omejevalni ukrepi, ki jih pogosto imenujemo tudi sankcije, so osnovno orodje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, katerih namen je doseči spremembe v politiki ali ravnanju tistih, zoper katere so uvedene. Pri njihovem sprejemanju se sledi ključnim ciljem, to so varovanje vrednot in temeljnih pravic, ohranjanje miru, podpiranje demokracije, pravne države in krepitev mednarodne varnosti. V diplomskem delu najprej teoretično opredelimo omejevalne ukrepe in pojasnimo njihovo pravno podlago. Omejevalni ukrepi se lahko uvedejo proti tretjim državam, organizacijam ali posameznikom. V ospredju tega dela pa so omejevalni ukrepi, ki jih Evropska unija sprejema že od leta 2014 proti Ruski federaciji. Ti ukrepi so bili sprva sprejeti zaradi nezakonite priključitve ukrajinskega polotoka Krim Rusiji, kasneje tudi zaradi ruskega priznanja neodvisnosti območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja ter zaradi njenega nezakonitega oboroženega napada na Ukrajino. S kvantitativno metodo dela so raziskani in analizirani sprejeti ukrepi ter preučene njihove posledice na rusko gospodarstvo. Te že kažejo svoj učinek, vendar, kot ugotovimo, še ne v celotni željeni meri, saj ruski napad na Ukrajino še traja.
Ključne besede: omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika, Evropska unija, vojaški napad, Ruska federacija, Ukrajina
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 535; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (427,13 KB)

8.
SMERNICE ZA IZDELAVO CELOSTNE STRATEGIJE E-MOBILNOSTI V OBČINI BRDA
Sebastjan Arčon, 2023, ni določena

Opis: Trenutno se v svetu daje veliko pozornosti v trajnostni razvoj, katere del je e-mobilnost. Smernice Evropske unije so jasno zastavljene v smer za doseganje brezogljične družbe v čim večji meri. Te naj bi se uresničile do leta 2050. Eden izmed ključnih dejavnikov trajnostnega razvoja na področju zelenega preboja je promet, ki v veliki meri lahko pripomore k zagotavljanju kakovosti nizkoogljične družbe. Delček tega so tudi lokalne skupnosti, ki z vlaganjem v e-mobilnost prispevajo k uresničevanju zadanih ciljev Evropske unije. S sledenjem zastavljenih smernic, ki jih je postavila Evropska unija na obravnavanem področju, prispevajo k zmanjševanju emisij CO2 in s tem tudi k zmanjševanju globalnega segrevanja. E-mobilnost je trenutno panoga, ki je v visokem porastu, vendar pa se še vedno pojavlja mnogo neznank in ovir, s katerimi se srečujejo tako uporabniki kot ponudniki ter proizvajalci e-tehnologij na področju razvoja e-mobilnosti. Predvsem se pojavljajo težave pri izgradnji in možnosti uporabe infrastrukture. Tema, ki jo bomo obdelali v magistrski nalogi z naslovom »Smernice za izdelavo celostne strategije e-mobilnosti v občini Brda«, je le delček mozaika celostne strategije za turizem v Goriških brdih. Tema je obdelana s pomočjo kvalitativne raziskave obdelave podatkov s pomočjo metode CRIPREDE. Odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja so prikazali smernice, s pomočjo katerih se bo lahko v prihodnosti pripravljala strategija na temo razvoja e-mobilnosti v povezavi z lokalnim turizmom. Skozi nalogo smo poskušali pridobiti temeljne poglede in zaključne odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ključni pomen naloge so bile dobro izpeljane fokusne skupine s ciljnimi skupinami, skozi katere smo pridobili možnost oblikovanja ciljnih predpostavk za nadaljnje raziskave na navedenem področju.
Ključne besede: e-mobilnost, infrastruktura, strategija turizma, Občina Brda, razvoj, e-vozila, Evropska unija, zeleni preboj
Objavljeno v ReVIS: 07.10.2023; Ogledov: 327; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

9.
Institucionalni vidik evropskega zelenega dogovora : magistrsko delo
Katarina Lisec, 2023, magistrsko delo

Opis: Od sprejetja prvega Akcijskega programa za okolje iz leta 1973 do sprejetja evropskega zelenega dogovora leta 2019 je minilo 42 let, v katerih so se prizadevanja Evropske unije na področju okolja spremenila iz obrobnih v vodilni politični in gospodarski program Evropske unije za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zaradi večplastnosti, medsebojne povezanosti in kompleksnosti predlaganih ukrepov je predstavitev naletela na različne odzive, od vprašanj zakonitosti dogovora do vprašanj institucionalnih pristojnosti Evropske unije za izvedbo dogovora in od vprašanj dosegljivosti zastavljenih ciljev do vprašanj posledic predlaganih ukrepov za deležnike, zlasti države članice in njene prebivalce. Namen magistrskega dela je prikazati celostni pogled na evropski zeleni dogovor in na njegovi podlagi kritično oceniti interakcije med ključnimi deležniki, tj. Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropskim svetom pri sprejemanju, uresničevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora, prav tako pa opozoriti na vlogo in pomen držav članic v teh interakcijah. V magistrskem delu preučimo evropski zeleni dogovor in predstavimo ključna področja urejanja, zaveze in cilje, ki bodo vplivali na omenjene interakcije. Ugotovili smo, da vzpostavljeni sistem kontrol in ravnovesij med institucijami Evropske unije deluje, da uresničevanje evropskega zelenega dogovora poteka v skladu s pričakovano časovnico, da pa se v okviru izvajanja bodočih ukrepov nakazuje povečan interes držav članic za dosego lastnih ciljev in ambicij na področjih posebnega pomena zanje, kar bo po eni strani preizkusilo obstoječe mehanizme interakcij med deležniki (institucije Evropske unije in države članice), po drugi strani pa bo vplivalo na zmožnost uresničitve končnega cilja evropskega zelenega dogovora.
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski svet, Evropska unija, države članice, institucije Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 610; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (640,53 KB)

10.
Vloga Evropske unije pri implementaciji programa Natura 2000 : primerjava med Slovenijo in Hrvaško
Aleksandar Šobot, 2023, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: Natura 2000, Evropska unija, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 4.11 sek.
Na vrh