1. Institucionalni vidik evropskega zelenega dogovora : magistrsko deloKatarina Lisec, 2023, magistrsko delo Opis: Od sprejetja prvega Akcijskega programa za okolje iz leta 1973 do sprejetja evropskega zelenega dogovora leta 2019 je minilo 42 let, v katerih so se prizadevanja Evropske unije na področju okolja spremenila iz obrobnih v vodilni politični in gospodarski program Evropske unije za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zaradi večplastnosti, medsebojne povezanosti in kompleksnosti predlaganih ukrepov je predstavitev naletela na različne odzive, od vprašanj zakonitosti dogovora do vprašanj institucionalnih pristojnosti Evropske unije za izvedbo dogovora in od vprašanj dosegljivosti zastavljenih ciljev do vprašanj posledic predlaganih ukrepov za deležnike, zlasti države članice in njene prebivalce. Namen magistrskega dela je prikazati celostni pogled na evropski zeleni dogovor in na njegovi podlagi kritično oceniti interakcije med ključnimi deležniki, tj. Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropskim svetom pri sprejemanju, uresničevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora, prav tako pa opozoriti na vlogo in pomen držav članic v teh interakcijah. V magistrskem delu preučimo evropski zeleni dogovor in predstavimo ključna področja urejanja, zaveze in cilje, ki bodo vplivali na omenjene interakcije. Ugotovili smo, da vzpostavljeni sistem kontrol in ravnovesij med institucijami Evropske unije deluje, da uresničevanje evropskega zelenega dogovora poteka v skladu s pričakovano časovnico, da pa se v okviru izvajanja bodočih ukrepov nakazuje povečan interes držav članic za dosego lastnih ciljev in ambicij na področjih posebnega pomena zanje, kar bo po eni strani preizkusilo obstoječe mehanizme interakcij med deležniki (institucije Evropske unije in države članice), po drugi strani pa bo vplivalo na zmožnost uresničitve končnega cilja evropskega zelenega dogovora.
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski svet, Evropska unija, države članice, institucije Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 1494; Prenosov: 98
 Celotno besedilo (640,53 KB) |
2. Učinkovanje demografskih sprememb na volilno participacijo : primer Evropskega parlamentaBojana Benkovič, 2023, magistrsko delo Opis: Raziskovanje učinkovanja demografskih sprememb na volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament pomeni tematiziranje večjega volilnega vpliva starejših od volilnega vpliva mlajših. Spremembe v starostni strukturi prebivalstva pomenijo staranje volilnega telesa. Če to predstavlja problem, ga vidimo z vidika medgeneracijske pravičnosti. Že tako nizko participacijo na volitvah v Evropski parlament poslabšuje še nizka udeležba mladih. Kadar politična vključenost v premajhnem številu zadeva celotno generacijo, to predstavlja problem demokratične družbe, ki temelji na vključenosti. Vpliv demografskih sprememb na volilno telo ter nastajajoč prepad med mlado in starejšo generacijo kažejo na medgeneracijski demokratični deficit. Proces staranja v Sloveniji bo glede na demografske projekcije EUROPOP2013 in EUROPOP2019 intenzivnejši kot v drugih državah članicah Evropske unije, poleg tega pa se zaradi nizke rodnosti zmanjšuje delež otrok in mladostnikov, mladih volivcev. Raziskovalno smo preučevali kompleksna razmerja rezultatov volilne participacije v Evropski parlament, demografskih sprememb v Sloveniji in Evropski uniji in koncepta medgeneracijske pravičnosti, ki smo ga z vidika trajnostnega razvoja razširili v novo solidarnost, ki lahko kot ogrodje služi razvitju konkretnih strategij za obvladovanje dolgoživih družb Evrope, pri tem pa tudi povečanju volilne udeležbe na volitvah v Evropski parlament.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, volitve, volilna participacija, demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, medgeneracijska pravičnost
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1423; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,52 MB) |
3. |
4. Evropski parlament po Lizbonski pogodbi : magistrsko deloMaruša Ceket, 2012, magistrsko delo Ključne besede: Evropska unija, Evropska skupnost, ustanovitvene pogodbe, Pogodba o Evropski uniji, Amsterdamska pogodba, Pogodba iz Nice, Pogodba o ustavi za Evropo, Lizbonska pogodba, Evropski parlament, proračun Evropskega sodišča, poslanci, politične skupine
Objavljeno v ReVIS: 31.07.2018; Ogledov: 3932; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,75 MB) |
5. Institucije Evropske unije : diplomsko deloNina Zupančič, 2014, diplomsko delo Ključne besede: Evropska unija, institucije, Evropski parlament, Evropski svet, Svet Evropske unije, Evropska komisija, Sodišče Evropske unije, Evropska centralna banka, Evropsko računsko sodišče
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2017; Ogledov: 6222; Prenosov: 315
Celotno besedilo (568,72 KB) |
6. Vstop, članstvo in izstop iz Evropske unije : diplomsko deloLana Šimon, 2015, diplomsko delo Ključne besede: Evropska unija, vstop, članstvo in izstop, ustanovitvene pogodbe, Pogodba o EU, Pogodba o delovanju EU, Lizbonska pogodba, Evropski svet, Evropski parlament, Evropska komisija, Svet EU, Sodišče EU, Računsko sodišče
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2017; Ogledov: 4614; Prenosov: 147
Celotno besedilo (967,90 KB) |
7. |
