1. |
2. PSIHOLOŠKA PODPORA PRIZADETIM V NARAVNIH NESREČAHJernej Košak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Naravne nesreče povzročajo obsežne fizične in psihološke posledice, ki lahko trajajo še dolgo po samem dogodku. Prizadeti posamezniki in skupnosti se pogosto spoprijemajo z duševnimi stiskami, ki lahko preidejo v duševne motnje, kot so: anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja, kar poudarja pomen učinkovite psihološke podpore. Z raziskavo, s katero se osvetljuje vloga različnih izvajalcev psihološke pomoči, vključno z zdravstvenimi delavci, psihologi, socialnimi delavci, prostovoljci in drugimi strokovnjaki, ki pomagajo pri okrevanju prizadetih posameznikov, je izražena njena pomembnost. Smoter pregleda različne literature je bil ugotoviti namen psihološke podpore prizadetim v naravnih nesrečah.
Metoda: Za pregled strokovne in znanstvene literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Z uporabo ključnih besed smo oblikovali iskalno strategijo, in sicer »psihološka podpora«, »naravne nesreče«, »psihološka prva pomoč«, »izvajalci psihološke podpore«, »psihološka odpornost« in »obvladovanje stresa po nesrečah« ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar in Science Direct, omejili smo jo na časovno obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: Izbranim kriterijem je ustrezalo 15 člankov v celem besedilu, ki smo jih vključili v pregled. S tehniko kodiranja smo analizirali podatke zbrane v januarju 2025 in jih oblikovali v vsebinske kategorije, kot so psihološke posledice, psihološke intervencije, mehanizmi spoprijemanja ter digitalne in virtualne rešitve psihološke podpore. S takšno kategorizacijo smo omogočili jasnejšo interpretacijo rezultatov in vpogled v ključne naloge zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju psihološke podpore prizadetim.
Razprava: S pregledom literature dobimo ugotovitve, da je psihološka podpora bistvena za zmanjšanje dolgoročnih duševnih posledic naravnih nesreč. Učinkovite intervencije vključujejo psihološko prvo pomoč, krizno intervencijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, podporne skupine in digitalne rešitve, ki omogočajo dostopnost psihološke pomoči na širši ravni. Pravočasna in ustrezna podpora zmanjšuje tveganje za razvoj posttravmatske stresne motnje, depresije in anksioznosti, hkrati pa izboljšuje psihološko odpornost, socialno povezanost in prilagodljivost prizadetih posameznikov. Zdravstveni delavci igrajo ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju psiholoških posledic nesreč, zagotavljanju ustrezne podpore ter sodelovanju z drugimi izvajalci pomoči, kar pripomore k bolj celostnemu obravnavanju prizadetih posameznikov. Raziskava poudarja tudi pomen usposabljanja in pripravljenosti izvajalcev pomoči, saj lahko s pridobljenimi veščinami učinkoviteje pomagajo tako prizadetim kot tudi sebi pri preprečevanju izgorelosti in sekundarne travmatizacije.
Ključne besede: Psihološka podpora, naravne nesreče, psihološka prva pomoč, izvajalci psihološke podpore, psihološka odpornost, obvladovanje stresa po nesrečah.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 343; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,76 MB) |
3. PSIHOLOŠKA PODPORA IZVAJALCEM ZDRAVSTVENE NEGE V KRIZNIH SITUACIJAHNina Leskovšek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Psihološka podpora je ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja in odpornosti izvajalcev zdravstvene nege v kriznih situacijah, saj neposredno vpliva na njihovo delovno učinkovitost, medosebne odnose in trajnostno delovanje zdravstvenega sistema. Raziskava je pomembna, ker je osvetlila ključne izzive in potrebe izvajalcev zdravstvene nege pri soočanju s kriznimi situacijami ter preučila sisteme psihološke podpore, ki so jim na voljo v Sloveniji in tujini. Namen pregleda literature je bil izboljšati razumevanje teh podpornih sistemov ter identificirati optimalne rešitve za njihovo implementacijo v slovenskem zdravstvenem prostoru.
Metoda: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. S pregledom literature smo se osredotočili na psihološko podporo izvajalcem zdravstvene nege v kriznih situacijah. Strokovno branje smo nadaljevali, dokler nismo zbrali 16 primernih enot iz prosto dostopnih bibliografskih baz (PubMed, Google učenjak, Google Scholar). Zadetke, ki smo jih v raziskavi analizirali, smo poiskali s pomočjo ključnih besed in besednih zvez, in sicer krizna situacija, psihološka podpora, zdravstveni delavci in psihiatrija. Pri iskanju smo se omejili na vire v slovenskem in angleškem jeziku, na vire, objavljene v obdobju 2013–2023 in tiste, ki imajo dostopno celotno vsebino s področja, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi. Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem (AND).
Rezultati: V pregled je bilo vključenih 16 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali vnaprej določenim kriterijem. Podatki, zbrani novembra 2024, so bili analizirani s tehniko kodiranja, kar je omogočilo oblikovanje vsebinskih kategorij. Te so vključevale psihološko podporo v kriznih situacijah, sekundarni in akutni stres, odpornost in obvladovanje stresa, moralno stisko ter etične izzive in tudi institucionalne ter organizacijske dejavnike. Takšen pristop je omogočil bolj strukturirano in jasnejšo interpretacijo rezultatov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je psihološka podpora ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja in delovne učinkovitosti izvajalcev zdravstvene nege v kriznih situacijah. Kvalitativna analiza potrjuje, da so učinkoviti sistemi podpore, ki vključujejo individualne in organizacijske strategije, bistveni za zmanjševanje stresa, preprečevanje izgorelosti ter krepitev odpornosti zdravstvenih delavcev. Razprava poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki vključuje sodelovanje med državnimi institucijami, zdravstvenimi sistemi in delodajalci za zagotavljanje trajnostnih rešitev in izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: psihološka podpora, izvajalci zdravstvene nege, krizne situacije, duševno zdravje, stres.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 432; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,06 MB) |
4. |
5. Vzdrževanje tirnih vozil za posebne namene : diplomska nalogaMatjaž Novak, 2024, diplomsko delo Ključne besede: informacijska podpora, vzdrževanje, kritične komponente, izkoriščenost, planiranje, revizijska popravila, strategija vzdrževanja, tirna vozila
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 516; Prenosov: 8
Celotno besedilo (5,15 MB) |
6. PREDNOSTI DOJENJA ZA MATER, OTROKA IN DRUŽBOAna Marija Bunderšek, 2024, diplomsko delo Opis: Dojenje ni le hranjene otroka, temveč tudi nekaj, kar daje telesni stik, občutek varnosti, toplino, bližino in stik med materjo in otrokom. Je dejavnik, ki nima samo vlogo hranjenja, temveč tudi zaščitno vlogo pred zunanjimi dejavniki za nastanek bolezni. Rojstvo otrok je pri nas vsakodnevno in seveda se pri dojenju pojavljajo tudi težave, zato je pomembno, da so matere poučene o prednostih dojenja. Namen raziskave je bil preučiti prednosti dojenja za mamo, otroka in družbo.
Ključne besede: prednosti dojenja, podpora, mati, otrok, družba.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 552; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,55 MB) |
7. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SPODBUJANJU DOJENJATijana Šobot, 2024, diplomsko delo Opis: Dojenje je naraven proces, ki zagotavlja optimalno prehrano in zdravstvene koristi za otroka in mater. Dojenje večini sodobnih generacij žensk ni naravno, saj se v večini primerov prvič srečajo z dojenjem, ko same rodijo, zato potrebujejo pomoč različnih strokovnjakov s tega področja. Ene izmed teh so tudi patronažne medicinske sestre. Z večkratnimi obiski na domu otročnice in novorojenca želimo doseči, da je vsaka deležna
primerna fizične in učinkovite psihične ter socialne podpore. Med intervencijami svetuje, prikaže in seznani s pomenom dojenja ter materinega mleka, tehnikami in o pomenu pravilnega pristavljanja otroka na dojko.
Raziskavo smo opravili med materami, katere so nam pomagale z izpolnitvijo ankete, ugotoviti oskrbo, podporo in vlogo patronažne medicinske sestre v procesu spodbujanju dojenja.
Ključne besede: Dojenje, zdravstvene koristi, vloga patronažne medicinske sestre, zdravstvena nega, svetovanje, podpora na domu, zdravje, dobro počutje, izobraževanje mamic.
Objavljeno v ReVIS: 13.10.2024; Ogledov: 591; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,67 MB) |
8. MLADI IN IZZIVI INDIVIDUALIZACIJEAjla Alešević, 2023, ni določena Opis: Diplomska naloga z naslovom Mladi in izzivi individualizacije se osredotoča na raziskavo družbenih izzivov, s katerimi se študentke iz Bosne in Hercegovine soočajo med študijem v Sloveniji. Ključni cilji naloge vključujejo proučitev strategij, ki jih uporabljajo mladi študenti za obvladovanje družbenih izzivov v tujini, analizo vpliva občutka identitete in pripadnosti ter raziskavo motivacije za selitev v tujino.
Raziskava temelji na kvalitativnih intervjujih z osmimi študentkami, starimi med 22 in 25 let, ki so se odločile za študij v Sloveniji. Pomemben poudarek je na vplivu družinske podpore, finančne neodvisnosti, jezikovnih ovir ter občutkov osamljenosti na njihovo dobro počutje in akademsko uspešnost.
Naloga razkriva, da identiteta in pripadnost igrajo ključno vlogo pri dojemanju družbenih izzivov, medtem ko jezikovne ovire predstavljajo začetno oviro za družbeno integracijo. Družinska podpora, prijatelji in lokalna skupnost igrajo ključno vlogo pri uspešni integraciji in obvladovanju občutkov osamljenosti. Finančna neodvisnost predstavlja izziv, vendar s prilagodljivostjo in z vztrajnostjo študentke razvijajo strategije za obvladovanje teh težav.
Namen diplomske naloge je prispevati k boljšemu razumevanju izkušenj mladih študentk med študijem v tujini ter poudariti pomen socialne podpore, prilagodljivosti in razvoja novih veščin pri obvladovanju izzivov študentske izkušnje v tujini. Rezultati naloge so pomembni za razumevanje dinamike mednarodne mobilnosti mladih ter spodbujanje boljših pogojev za njihovo prilagajanje in uspeh med študijem v tujini.
Ključne besede: mladi študenti, družbeni izzivi, mednarodna mobilnost, identiteta, družbena podpora
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 960; Prenosov: 0
Celotno besedilo (994,49 KB) |
9. VREDNOST SPLETNE PLATFORME POSVETUJ.SE ZA BOLNIKE S KRVNIM RAKOMSlavka Brajović Hajdenkumer, 2023, ni določena Opis: Bolniki s krvnim rakom se ob spoprijemanju z diagnozo, zdravljenjem in rehabilitacijo soočajo s številnimi obremenjujočimi mislimi in čustvi. Približno tretjina onkoloških bolnikov med zdravljenjem in okrevanjem doživlja globljo duševno stisko, zaradi katere poiščejo strokovno pomoč. Psihosocialna podpora v Sloveniji je zaradi preobremenjenosti psihoonkološke službe in pomanjkanja kliničnih psihologov v sistemu javnega zdravstva ter dodatno še zaradi posledic epidemije covid-19 bolnikom z rakom težko dostopna v času, ko jo ti najbolj potrebujejo. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, septembra 2021 vzpostavilo spletno platformo Posvetuj.se, ki neposredno odgovarja na nenaslovljene potrebe bolnikov s krvnim rakom in njihovih bližnjih po psihosocialni podpori. Da bi empirično ugotovili, kakšna je vrednost spletne platforme Posvetuj.se za uporabnike, smo opravili kvalitativno raziskavo. V vzorec smo vključili pet bolnikov s krvnim rakom, ki so se udeležili enega ali več spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami. Na glavno raziskovalno vprašanje, kakšna je vrednost spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami na spletni platformi Posvetuj.se, so uporabniki poročali o razbremenitvi; olajšanju; usmeritvah za prostovoljsko delo; obvladovanju prisilnih misli s preusmerjanjem in sprostitvenimi tehnikami; učenju sprejemanja situacije; varnem prostoru, v katerem lahko izraziš strahove; sprejetosti, podpori in razumevanju in priložnosti, da na stvari uporabnik pogleda z druge, bolj razumske perspektive. Kot osrednjo vrednost Posvetuj.se izpostavljajo hiter dostop do psihosocialne podpore, strokovnost in brezplačnost storitve ter lajšanje duševne stiske. Zato lahko utemeljeno sklepamo, da spletna platforma Posvetuj.se pomembno prispeva k primarni in sekundarni preventivi duševnega zdravja bolnikov s krvnim rakom.
Ključne besede: rak, bolniki s krvnim rakom, duševna stiska, duševno zdravje, psihosocialna podpora, psihoonkologija, spletno svetovanje
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1156; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,18 MB) |
10. |
