Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Internet stvari skozi prizmo kibernetskih groženj sedanjosti in prihodnosti
Anja Dular, 2017

Opis: Povezava fizičnega in virtualnega sveta je danes nekaj običajnega. Razvoj informacijskokomunikacijskih tehnologij ima v kibernetskem prostoru velik pomen tudi z varnostnega vidika, saj se le-ta s priklopom vsake nove naprave v omrežje zmanjšuje. Pojav interneta stvari število teh naprav enormno zvišuje, hkrati pa prinaša povsem nove dimenzije varnostnih tveganj. V diplomskem delu sem proučevala pojav interneta stvari v povezavi s kibernetskimi grožnjami. Koncept interneta stvari in področja, kjer se ta pojavlja, vključno s kritično infrastrukturo, tehnologijo in tudi varnostimi tveganji, sem opisala v teoretičnem delu, kjer sem se hkrati navezala tudi na sam pomen kibernetskega prostora in groženj v njem, tako z vidika storilcev kot tudi motivov, metod in tehnik. Teoretični del sem podkrepila z intervjuji strokovnjakov z raziskovanega področja, kjer sem ugotavljala, kateri kibernetski napadi v povezavi z internetom stvari se že pojavljajo v sedanjosti in kaj lahko pričakujemo z motivi, posledicami in razsežnostmi v prihodnosti ter kateri so in bodo tisti najučinkovitejši varnostni ukrepi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: internet stvari, IOT, kibernetska kriminaliteta, kibernetski terorizem, kibernetsko bojevanje, grožnje, napadi, kritina infrastruktura, kibernetska varnost
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2034; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
Varnost v internetu stvari
Denis Kebelj, 2018

Opis: Cilj diplomske naloge je s pomočjo literature preučiti in predstaviti pojem IoT in se predvsem osredotočiti na samo varnost in zaščito v sistemu. V prvem delu diplomske naloge je na kratko opisano, kaj je internet stvari (angl. Internet of things – IoT) in predstavljena njegova zgodovina, nekaj primerov uporabe, in sicer pametni domovi in prostori,prenosljive naprave, pametna mesta in uporaba v zdravstvu. Nato sledijo standardi IoT, v zaključku prvega dela pa še tehnologije, ki se uporabljajo oziroma omogočajo internet stvari; to je tehnologija radiofrekvenčne identifikacije (RFID), brezžičnih senzorskih omrežij (WSN), senzorskih omrežij RFID ter brezstična tehnologija NFC. V drugem delu diplomske naloge pa so podrobneje predstavljene varnostne grožnje, nevarnosti in ranljivosti z opisi in primeri napadov na sistem in pa sam internet stvari. Sledijo vidiki varnosti in zaščitni ukrepi oziroma priporočeni načini varovanja. V zaključku so predstavljene še težave in izzivi ter podani praktični primeri in področja uporabe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: IoT, varnostne grožnje, zaščitni ukrepi, varnost, primer uporabe IoT
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 2194; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Razvoj sistema za nadzor in upravljanje doma
Uroš Piletič, 2020

Opis: Hiter tehnološki razvoj in prepletenost fizičnega sveta z digitalnim oblikujeta naš vsakdan, predvsem pa okolje, v katerem živimo. Vpliv omenjenih se hitro vključuje tudi v naše domove, kjer se kaže kot avtomatizacija vsakdanjih opravil s poudarkom na zagotavljanju udobja, varnosti in nenazadnje ohranjanju okolja. Na trgu lahko zasledimo številne rešitve na področju avtomatizacije doma, ki pa so v večini zelo ozko usmerjene ali cenovno težko dostopne. V magistrski nalogi smo se posvetili razvoju lastnega sistema za avtomatizacijo doma na podlagi cenovno dostopnih IoT komponent in naprednih tehnologij. Naloga skozi poglavja opisuje celoten potek razvoja sistema pametnega doma vse od analize področja, načrtovanja ključnih komponent, podatkovnega modela in komunikacijskih vmesnikov do razvoja vseh komponent sistema.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: avtomatizacija doma, pametni domovi, Arduino, C#, internet stvari (IoT), razvoj sistema za avtomatizacijo doma
Objavljeno: 11.06.2020; Ogledov: 1225; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

4.
Razvoj prototipa naključne elektronske tarče
Damijan Jančar, 2020

Opis: Za športne strelce je zanimivo dinamično streljanje. Na treningih in tekmah opažamo, da je dinamike sicer veliko, vendar je vedno predvidljiva. Ko se nastavi proga ali scenarij streljanja, se vedno določi zaporedje tarč, ki je vnaprej znano. V realni situaciji točno zaporedje nikoli ni znano. Zato smo želeli razviti sistem, ki bo naključno izbiral zaporedje tarč. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili športno streljanje in discipline. Nato smo opisali strojno in programsko opremo, ki smo jo uporabili pri razvoju sistema. V praktičnem delu smo predstavili razvoj in izdelavo strojne opreme, elektronskega vezja in programske opreme, ki opisuje namestitev sistema in razvojnega okolja na Raspberry Pi ter razvoj aplikacije in uporabniškega vmesnika. S primerjanjem časov prve uporabe naključne elektronske tarče in časov, doseženih po tritedenski uporabi sistema, smo dokazali izboljšanje odzivnosti strelcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: športno streljanje, Raspberry Pi, Arduino, IoT, elektronska tarča, naključno izbiranje
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 821; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (4,03 MB)

5.
Napovedovanje števila dohodnih klicev sistema javne varnosti za klic v sili 112 ob uporabi odprtih podatkov interneta stvari
Valerij Grašič, 2021

Opis: Na svetu je veliko naravnih razmer, kot so potresi, cunamiji, poplave in žled, ki povzročajo nesreče večjega obsega. Informacije o takšnih dogodkih zbirajo sistemi javne varnosti za klic v sili 112. Ključno vprašanje v okviru podane naloge je vnaprejšnja klasifikacija dohodnih klicev na klic v sili 112. Medtem ko napovedovanje dohodnih klicev v Sloveniji temelji na povprečnem in največjem številu dohodnih klicev, je vsebina doktorske disertacije povezana z zagotavljanjem bolj dinamičnega, inteligentnejšega in na umetni inteligenci utemeljenega napovedovanja števila dohodnih klicev na sistem javne varnosti, ki je ovrednoteno za Ljubljano in Slovenijo z upoštevanjem vseh dohodnih klicev na sistem za klic v sili 112. Narejena je primerjava petih različnih metod klasifikacije za mesto Ljubljana in celotno Slovenijo. Skupaj je uporabljenih 20 atributov za Ljubljano ter 176 atributov za Slovenijo. Število dohodnih klicev se razdeli v dva velikostna razreda, to sta razreda regularni in alarm, ter v štiri velikostne razrede, kjer se razred regularni dodatno razdeli še na razrede majhen, normalen in povečan. Podatki so zbrani na dnevni osnovi za dve časovni obdobji, označeni kot prvo (za leta 2013–2016) in drugo (za leto 2018). Za klasifikacijo so uporabljene metode Naive Bayes, SVM, AdaBoostM1, J48 ter Random Forest, in sicer po kvartalih ter za celotno opazovano obdobje. Rezultati ovrednotenja kažejo, da je najboljša metoda Random Forest, dobre rezultate pa izkazujejo tudi metode J48, Naive Bayes, AdaBoostM1 in SVM. V najboljšem klasifikacijskem primeru s podatki za Slovenijo in metodo Random Forest z dvema razredoma je bila dosežena točnost 94,6 % za celotno obdobje in 98,1 % po kvartalih ter za štiri razrede dosežena točnost 69,2 % za celotno obdobje in 82,5 % po kvartalih. Na osnovi rezultatov ovrednotenja so podani dodatni predlogi, kako pristopiti k napovedovanju števila dohodnih klicev za različne primere. Podani rezultati in predlogi v okviru doktorskega dela so korak naprej v smeri napovedovanja dohodnih klicev. S tem je možno izboljšati zavedanje situacije v kontrolnih sobah, kar vključuje tako dinamiko klicev kot tudi vnaprejšnjo pripravljenost različnih služb na izjemne dogodke.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna varnost, 112, pametno mesto, varno mesto, klasifikacija, internet stvari (IoT)
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 343; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

6.
Razvoj alarmno-informacijskega sistema s konceptom interneta stvari
Boštjan Satošek, 2021

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo prototip alarmno-informacijskega sistema za domačo uporabo. V teoretičnem delu smo na splošno predstavili alarmne sisteme in javno kriptografijo s pomočjo eliptičnih krivulj, zgoščevalnih algoritmov in šifriranja Salsa20. Predstavili smo tudi stojno in programsko opremo, ki smo jo uporabili v nalogi. Izvedli smo razvoj sistema s prikazom sestavljanja stojne opreme, implementacijo programske opreme s programiranjem strežniškega dela z odjemalcem. Po izvedbi programiranja je bila izdelana aplikacija, s katero lahko upravljamo delovanje sistema. Ko smo vse zaključili, smo izvedli test delovanja in primerjavo narejenega sistema z napravami, ki so trenutno na trgu. Ko smo testiranje zaključili, smo izvedli anketo med uporabniki sistema in s pomočjo statistike ter podanih odgovorov izdelali splošno oceno sistema.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: RFID, alarmI, informacijski sistemi, zgoščevalni algoritmi, internet stvari, Python, IoT, Raspberry Pi, Arduino
Objavljeno: 18.08.2021; Ogledov: 187; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh