Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pravni in dejanski položaj nemške manjšine v Sloveniji pred in po drugi svetovni vojni : diplomsko delo
Petra Trošt, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje urejenost manjšinskega varstva na mednarodni ravni med prvo in drugo svetovno vojno in pomemben dokument, ki je zavezoval Kraljevino SHS k varstvu manjšin, na drugi strani pa razkorak med pravnoformalno urejenostjo in dejanskim stanjem za konkreten primer nemške manjšine. Zanimal nas je tudi položaj nemško govoreče etnične skupnosti danes. Nemška manjšina v Sloveniji ni ustavnopravno priznana, zato sta tudi obseg in sama narava pravic, ki so jih deležni pripadniki te manjšine, drugačna od obsega in narave pravic ustavnopravno priznane avtohtone italijanske in madžarske narodne manjšine. Čeprav nemška manjšina v ustavi ni omenjena, ne pomeni da ne obstaja, saj so še drugi načini za posredno priznanje njenega obstoja. Diplomsko delo opisuje, katere pravice so bile zagotovljene nemški manjšini v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno in na kakšni pravni podlagi ter kako je to urejeno danes. Kljub številnim pomembnim poskusom po opredelitvi narodne manjšine skozi zgodovino pa splošna in pravno zavezujoča definicija narodne manjšine ne obstaja niti na mednarodni niti na nacionalni ravni, zato nas je zanimalo, ali bi se pripadnike nemško govoreče etnične skupnosti lahko štelo kot narodno manjšino.
Ključne besede: narodna manjšina, etnična skupnost, Jugoslavija, varstvo manjšin, manjšinske pravice, Nemci
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 655; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (652,63 KB)

3.
4.
Predstavitev sodb proti Milovanu Đilasu : diplomsko delo
Adrian Maliqi, 2021, diplomsko delo

Opis: Po drugi svetovni vojni so bili politični procesi stalnica na območju naše nekdanje skupne države. Po tem, ko je država v nekaterih zloglasnih procesih opravila z nasprotniki svojega režima, se je na isti način lotila tudi tistih nasprotnikov, ki so bili del njenega nastanka, lahko bi jim rekli tudi notranji sovražniki. Teh je bilo kar nekaj, sploh proti koncu oziroma začetku razpada nekdanje skupne domovine. To nas pripelje do človeka po imenu Milovan Đilas. Njegovo ime je dandanes že skoraj pozabljeno. Med drugo svetovno vojno in v povojnem času pa je bil tako znan, da so o njemu govorili le v superlativih. To potrjuje tudi dejstvo, da je bil med prvimi jugoslovanskimi komunisti, ki se je leta 1944 sestal s Stalinom. Milovan Đilas je od človeka z absolutno močjo, poleg Tita, Kardelja in Rankovića, v le nekaj letih prišel do statusa izobčenca oziroma, kot so ga poimenovali zahodni mediji, najbolj znanega disidenta vseh časov. Diplomska naloga proučuje in predstavlja dve sojenji, ki sta potekali v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi kaznivih dejanj sovražne propagande in izdaje uradne skrivnosti. Poleg omenjenih sojenj naloga predstavlja sporna dela, zaradi katerih je bil obsojen, zakonodajo, ki je bila ta čas v veljavi, in Splošno deklaracijo človekovih pravic, čigar členi so bili v celoti kršeni.
Ključne besede: Milovan Đilas, Jugoslavija, komunizem, politični proces, kazenske zakonodaja, sovražna propaganda, izdaja uradne skrivnosti
Objavljeno v ReVIS: 17.06.2022; Ogledov: 1054; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (913,89 KB)

5.
Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Sandina Salihović, 2012, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji živi veliko število priseljencev iz nekdanje države Jugoslavije. Eden izmed glavnih razlogov za selitev je bil predvsem ekonomski, saj vsi »bežimo« tja, kjer so pogoji ugodni. Zato nas je zanimalo, kako so to priseljevanje sprejeli Slovenci in kakšen je bil njihov odnos do samih pripadnikov nekdanje Jugoslavije. V diplomski nalogi smo raziskovali odnos Slovencev do pripadnikov nekdanjih držav Jugoslavije. Odnos do tujcev predstavlja širše raziskovalno področje, medtem ko je tema seminarske naloge Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije, torej odnos do Srbov, Hrvatov, Makedoncev in Bošnjakov. Empirični del naloge je razdeljen na dva dela, na kvantitativni in kvalitativni del. S pomočjo kvantitativnega dela smo raziskovali, ali se kažejo razlike v stopnji zaupanja narodom bivše Jugoslavije glede na starost in stopnjo izobrazbe anketirancev. Prišli smo do zaključka, da razlike obstajajo. Z uporabo kvalitativne analize oziroma intervjujev pa smo pridobili poglobljen pogled na tematiko s pomočjo petih intervjuvancev – priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo na območju goriške regije. Zanimalo nas je, kateri so po mnenju naših respondentov glavni dejavniki, ki vplivajo na odnos Slovencev do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije. Ugotovili smo, da naj bi na odnos vplival tako status posameznika v družbi kot tudi sama narodna pripadnost posameznika.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Slovenci, odnos, tujci, zaupanje, narod, Hrvati, Srbi, Makedonci, Bošnjaki
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1390; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
Migracije Hrvatov v Slovenijo po 2. svetovni vojni : magistrska naloga
Ninoslav Goleš, 2014, magistrsko delo

Opis: Migracije so pojav, ki traja že od nastanka človeštva. Skozi celotno zgodovino smo priča migracijam ljudi, narodov zaradi različnih razlogov. Tudi v današnjem času ni nič drugače. Ljudje se selijo predvsem zaradi treh razlogov: ekonomskih (boljše življenje itd.), političnih in vojaških razlogov, vse več pa tudi zaradi osebnih ali družinskih zadev (v današnjem času izobraževanje, pridobitev specifičnih znanj v tujini itd.). V magistrski nalogi se bomo ukvarjali s tematiko priseljevanja Hrvatov v Slovenijo, in sicer v obdobju po drugi svetovni vojni. To je obdobje, ko je mnogo Hrvatov prišlo v Slovenijo, večinoma zaradi dela, nekateri pa tudi iz osebnih, političnih ali vojaškihvzgibov. Takrat sta bili Slovenija in Hrvaška še del ene države in takšne vrste migracij so imenovali notranje migracije, medtem ko danes govorimo, da gre za zunanje. Nalogo smo zastavili tako, da teoretično opišemo pomen migracij, migracije skozi zgodovino, globalne migracije kot tudi fenomen imenovan »gastarbajterstvo«, ki se je dogajal v šestdesetih in sedemdesetih letih ter nato predstavimo migracije v Jugoslaviji, s poudarkom na migracije iz Hrvaške v Slovenijo do osamosvojitve. Za podkrepitev teoretičnega dela smo opravili sedem intervjujev z ljudmi, ki so migrirali v Slovenijo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ključne besede: migracije, Slovenija, Hrvaška, Jugoslavija, delo v Sloveniji
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1466; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (867,05 KB)

7.
Vprašanje nasledstva SFRJ : sporazum o vprašanjih nasledstva - 15 let pozneje
Valentina Šegula, 2016, diplomsko delo

Opis: Razpad nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ) je bil buren proces, ki je odprl številna nasledstvena vprašanja. Arbitražna komisija mednarodne konference o bivši Jugoslaviji je v svojih 15 mnenjih razjasnila številna nasledstvena vprašanja in opredelila pojem državne lastnine SFRJ. Dunajski konvenciji iz leta 1978 in 1983 sta poleg arbitražne komisije predstavljali podlago za nadaljnja nasledstvena pogajanja držav naslednic. Države naslednice so po skoraj desetih letih pogajanj podpisale sporazum o vprašanjih nasledstva. Poglavitni razlog za podaljšana pogajanja je bilo vztrajanje Zvezne republike Jugoslavije (v nadaljevanju ZRJ) na stališču, da je edina nosilka kontinuitete po nekdanji SFRJ. Po demokratičnih spremembah v vodstvu ZRJ in padcu Miloševićevega režima je bilo možno zaključiti postopek nasledstvenih pogajanj. Sporazum je edina multilateralna pogodba, ki so jo države naslednice podpisale kot enakovredni subjekti mednarodnega prava. Sestavlja ga sedem prilog, ki obravnavajo premično in nepremično premoženje, diplomatska in konzularna predstavništva, državne arhive, pokojnine, druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti, zasebno premoženje in pridobljene pravice ter finančna sredstva in obveznosti. Eno najpomembnejših nerešenih vprašanj je vprašanje starih deviznih vlog varčevalcev. Po številnih zamujenih priložnostih za razrešitev tega vprašanje je bilo vprašanje časa, kdaj se bodo varčevalci obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). ESČP je v pilotni sodbi na primeru Ališić odločilo v prid varčevalcem. Odločilo je, da sta Slovenija in Srbija odgovorni za kršitev Protokola št. 1. Slovenija je pokazala pripravljenost spoštovati sodbo in slovenski državni zbor je sprejel Zakon o poplačilu neizplačanih starih deviznih vlog. Kljub temu da pomeni sporazum o vprašanjih nasledstva ogromen dosežek, ostajajo številna nasledstvena vprašanja neurejena. Slovenija se bo tako soočala s pravično razdelitvijo jamstva za stare devizne vloge varčevalcev, z dokončanjem delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev,kulturne dediščine, arhivov ter njihovo digitalizacijo ter z delitvijo finančnih sredstev v bankah z mešanim kapitalom.
Ključne besede: nasledstvo držav, sukcesija držav, mednarodno pravo, mednarodna arbitraža, hranilne vloge, SFRJ, Jugoslavija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 3345; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (372,34 KB)

8.
Slovenski diplomati v 19. in na začetku 20. stoletja : Ivan Hribar, Leonid Pitamic in Izidor Cankar
Janko Žnidarič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z diplomatskimi aktivnostmi Slovencev v obdobju klasične diplomacije, torej ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. To je bil čas, ko še nismo imeli lastne države, imeli pa smo nekaj zelo sposobnih posameznikov, ki so bili vsestransko usposobljeni za diplomatsko delo, čeprav niso bili profesionalni diplomati. Aktivnosti Slovencev v tujih diplomacijah so bile neločljivo prepletene s tedanjimi notranje in zunanjepolitičnimi razmerami, zato smo na kratko osvetlili tudi položaj Slovencev v državnih tvorbah, ki so jim pripadali. Opozorili smo tudi na omejene možnosti slovenskih diplomatov v jugoslovanski politiki, ki je bila predvsem v rokah srbskih političnih veljakov. Osredotočili pa smo se predvsem na življenje in diplomatsko delovanje treh sijajnih diplomatov slovenskega rodu, dr. Ivana Hribarja, dr. Leonida Pitamica in dr. Izidorja Cankarja, ki so imeli zelo napredne in daljnovidne politične cilje, a le majhne možnosti za njihovo uresničitev.
Ključne besede: klasična diplomacija, slovenski diplomati, Avstro-Ogrska monarhija, Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavija
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 3335; Prenosov: 208
.docx Celotno besedilo (234,93 KB)

9.
Ustavna zgodovina Slovenije : magistrsko delo
Anja Majcen, 2015, magistrsko delo

Ključne besede: zgodovina, pravo, ustava, Habsburška monarhija, Jugoslavija, Temeljna ustavna listina, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2017; Ogledov: 3887; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh