1. Spisi oddelka za prosveto v fondu Sresko načelstvo Murska Sobota : Okrajni šolski svet za Prekmurje v Kraljevini SHS v času od 1920 do 1929Iva Lana Lanščak, 2024, diplomsko delo Opis: Območje današnjega Prekmurja je bilo v okviru Kraljevine Ogrske upravno razdeljeno na dve županiji: del Prekmurja z Mursko Soboto je bil del Železne županije, del Prekmurja z Lendavo pa je pripadal županiji Zala. Ta meja je bila hkrati cerkvena meja med škofijama Győr in Zagreb. Ker so bile na Ogrskem šole in verske skupnosti tesno povezane, je na območju Prekmurja delovalo več vrst verskih šol; katoliške, evangeličanske, kalvinske. Po podpisu trianonske mirovne pogodbe leta 1920 je območje Prekmurja pripadlo Kraljevini SHS. Po zasedbi je Prekmurje predstavljalo en sam okraj pod upravo civilnega komisarja, ki je imel sedež v Murski Soboti in izpostavo v Dolnji Lendavi. Leta 1921 je na mestu civilnega komisarja pričelo delovati okrajno glavarstvo, ki se je leta 1922 preimenovalo v sresko poglavarstvo. Takrat je v sestavi sreza za Prekmurje deloval en sam šolski okraj. Leta 1924 pa sta na območju Prekmurja delovala dva šolska okraja oz. dve sreski poglavarstvi, ena s sedežem v Murski Soboti in ena s sedežem v Dolnji Lendavi. V okviru Kraljevine Jugoslavije so se sreska poglavarstva leta 1929 preimenovala v sreska načelstva. Raziskava je omejena na spise oddelka za prosveto fonda Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, in sicer na obdobje Kraljevine SHS od leta 1920 do leta 1929. Obravnavani spisi odsevajo upravno delovanje ustvarjalca, pri katerem so nastali. Diplomsko delo prikazuje umestitev obravnavanih spisov znotraj hierarhije fonda, seznanja s stanjem teh spisov v materialno-tehničnem smislu in s vsebinskimi ter jezikovnimi značilnostmi.
Ključne besede: zgodovina Prekmurja, uprava v Prekmurju, Kraljevina SHS, uprava v Kraljevini SHS, Sresko načelstvo Murska Sobota, Okrajni šolski svet za Prekmurje
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (5,89 KB) |
2. Slovenski diplomati v 19. in na začetku 20. stoletja : Ivan Hribar, Leonid Pitamic in Izidor CankarJanko Žnidarič, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja z diplomatskimi aktivnostmi Slovencev v obdobju klasične diplomacije, torej ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. To je bil čas, ko še nismo imeli lastne države, imeli pa smo nekaj zelo sposobnih posameznikov, ki so bili vsestransko usposobljeni za diplomatsko delo, čeprav niso bili profesionalni diplomati. Aktivnosti Slovencev v tujih diplomacijah so bile neločljivo prepletene s tedanjimi notranje in zunanjepolitičnimi razmerami, zato smo na kratko osvetlili tudi položaj Slovencev v državnih tvorbah, ki so jim pripadali. Opozorili smo tudi na omejene možnosti slovenskih diplomatov v jugoslovanski politiki, ki je bila predvsem v rokah srbskih političnih veljakov. Osredotočili pa smo se predvsem na življenje in diplomatsko delovanje treh sijajnih diplomatov slovenskega rodu, dr. Ivana Hribarja, dr. Leonida Pitamica in dr. Izidorja Cankarja, ki so imeli zelo napredne in daljnovidne politične cilje, a le majhne možnosti za njihovo uresničitev.
Ključne besede: klasična diplomacija, slovenski diplomati, Avstro-Ogrska monarhija, Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavija
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 3417; Prenosov: 208
 Celotno besedilo (234,93 KB) |
3. Ideje jugoslovanske države v teorijah sestavljenje države v obdobju 1900-1921 : doktorska disertacijaIgor Ivašković, 2017, doktorska disertacija Ključne besede: država, federalizem, jugoslovanstvo, novi kurz, trializem, habsburška monarhija, Kraljevina SHS, prvo-decembrski akt, vidovdanska ustava, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3391; Prenosov: 236
Celotno besedilo (1,90 MB) |
