1. |
2. Odnos do zdravja in bolezni v različnih kulturahTea Orožen, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kulturno ozadje ima pomemben vpliv na več vidikov posameznikovega življenja, vključno z vedenjem, religijo, prepričanji, prehranjevanjem ter odnosom do bolezni, bolečin, zdravja in zdravstvene oskrbe. Različne kulture obravnavajo zdravje in bolezen na svoj način in se nanjo različno odzivajo, kar predstavlja precejšen izziv zdravstvenemu sistemu.
Preučevali smo razlike med odnosom do zdravja in bolezni v različnih kulturah. Raziskali smo, kako kulturne razlike vplivajo na oblikovanje individualnih ter skupinskih odnosov do zdravja, vključno z razumevanjem zdravja, načinov zdravljenja, vzrokov za bolezni in preventivnih ukrepov.
Metode: Uporabili smo kvalitativno metodo. Podatke smo zbrali s polstrukturiranim intervjujem, ki nam je v največji možni meri zagotavljal razumevanje in razlago običajev,
obnašanja, prepričanj ter vrednot predstavnikov različnih kultur (2 Roma, 2 Muslimana, 2 Jehovovi priči, 2 vegana) ter dvema zdravstvenima delavcema. Polstrukturirani intervjuji so bili snemani, prepisani in analizirani. Kodiranje je vključevalo pregledovanje prepisanih podatkov z namenom ugotavljanja ponavljajočih se vzorcev, tem in kategorij. Kodirane podatke smo analizirali.
Rezultati: Pri preučevanju pogledov na zdravje in bolezni v različnih kulturah nismo zaznali večjih razlik, razen pri Muslimankah in Rominjah, ki izražajo jasno preferenco po zdravstveni oskrbi s strani ženske zdravstvene delavke. Ugotovili smo velik vpliv vere na zdravstveno obravnavo – zavračanje transfuzije zaradi verskih prepričanj pri Jehovovih pričah, ne uživanje terapije med postom pri Muslimanih. Intervjuvanci so mnenja, da so zaradi svoje kulture pogosto diskriminirani. Zdravstvenim delavcem stik s pripadniki druge kulture predstavlja izziv ter področje za osebnostno in poklicno rast. Največja težava, s katero pa se srečujejo pa je komuniciranje – nerazumevanje jezika.
Razprava: Vsaka od preučevanih skupin ima svoje poglede, edinstvena prepričanja ter prakse, osredotočene na zdravje in bolezen, ki izvirajo iz njihovega verskega, kulturnega in
tradicionalnega ozadja. Celostna obravnava razlik med pripadniki različnih kultur in veroizpovedi terja od zdravstvenega osebja spoštovanje verskih in kulturnih raznolikosti ter prilagoditev zdravstvene oskrbe potrebam in prepričanjem posameznikov.
Ključne besede: zdravstvena oskrba, kultura, kulturne skupine, kulturne razlike, odnos do zdravja in bolezni
Objavljeno v ReVIS: 10.10.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. |
4. Pomen medkulturnih kompetenc v poslovanju korporacijDolores Jereb, 2024, magistrsko delo Opis: Globalne korporacije, ki želijo uspešno poslovati na mednarodnem trgu, morajo imeti vodstveni kader, ki je sposoben ne le razumeti in se prilagajati različnim kulturam, temveč tudi učinkovito voditi in motivirati ekipe v teh okoljih. Postavlja se vprašanje, ali podjetja razumejo vpliv medkulturnih razlik in poleg tradicionalnih strokovnih kompetenc prepoznavajo pomen medkulturnih kompetenc pri selekciji in razvoju vodstvenega kadra, ki ga prerazporejajo v druge kulture.
Medkulturne kompetence v poslovanju so skupek kognitivnih, afektivnih in vedenjskih veščin, ki prispevajo k učinkoviti in ustrezni poslovni komunikaciji v medkulturnih organizacijah. Pregled izbrane strokovne literature prikazuje pomen kulture in njenih dimenzij ter njeno povezanost s poslovnim svetom. Ugotovitve kažejo, da je poznavanje medkulturnih razlik in sposobnost vodenja v medkulturnem okolju konkurenčna prednost, saj podjetjem omogoča boljše razumevanje potreb in pričakovanj strank, prilagajanje strategij različnim kulturnim okoljem in izboljšanje ugleda ter zaupanja na mednarodnem trgu.
Anketiranci v študiji so zaposleni, ki so bili prerazporejeni na vodilne položaje v različnih kulturnih okoljih izbrane korporacije (pravo ime podjetja ni navedeno zaradi etičnosti raziskave) in so v teh raznolikih okoljih živeli in delali več kot tri leta. Empirične ugotovitve kažejo, da so vsi anketiranci potrdili visoko relevantnost medkulturnih kompetenc in poudarili njihovo neposredno povezanost s konkurenčno prednostjo. Individualna raven ozaveščenosti je visoka, za prenos teh znanj in praks na organizacijsko raven korporacije pa bo potrebnega več časa in dodatnih aktivnosti, ki jih predlagajo stroka in vprašani.
Omenjena raziskava ponuja dober vpogled v obravnavano temo in je lahko napotenim delavcem v pomoč pri razumevanju pomena medkulturnih razlik, vodstvu pa v razmislek in spodbudo za izboljšanje stanja na tem področju. Kljub temu da je raziskava vezana na konkretno korporacijo, je lahko v pomoč tudi vodstvu in zaposlenim v drugih korporacijah, ki se najverjetneje srečujejo s podobnimi vprašanji pri svojem poslovanju.
Ključne besede: kompetenca, medkulturnost, poslovanje, korporacija, kultura, konkurenčna prednost
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2024; Ogledov: 425; Prenosov: 23
Celotno besedilo (3,79 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvuBojana Agreš, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Današnji napredek in kompleksnost zdravstvene oskrbe sta povzročila resne pomanjkljivosti v kakovosti oskrbe in varnosti pacientov. Varnost pacientov in kakovost oskrbe sta globalni zahtevi, ki sta v ospredju političnih programov na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Vse pogostejša razprava o varnosti in kakovosti v zdravstvu vodi do vprašanja, ali imajo zdravstveni delavci znanje in veščine, potrebne za zaščito in izboljšanje oskrbe pacientov. Pomanjkanje znanja in veščin med zaposlenimi v zdravstvu je bilo ugotovljeno kot pomembna ovira za izboljšanje kakovosti oskrbe. Novejši dokazi celo kažejo, da zdravstveno osebje morda ni dovolj usposobljeno ali morda ni prejelo potrebnega usposabljanja za izboljšanje kakovosti in varnost pacientov, kar je pomembno dejstvo pri zagotavljanju varnosti in kakovosti v zdravstvu. Namen raziskave je proučiti znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v zdravstvu ter ugotoviti, kako ocenjujejo sedanje stanje kakovosti in varnosti v zdravstvu in na podlagi rezultatov opredeliti stopnjo varnostne kulture.
Metode: V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov. Kot instrument je bila uporabljena anketa, s katero je bilo ugotovljeno, kakšno je znanje medicinskih sester s področja kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih organizacijah. Za namen raziskave je bil uporabljen vprašalnik, ki je bil pripravljen na podlagi različnih predhodnih raziskav. Populacija v raziskavi so bile medicinske sestre v zdravstvenih organizacijah, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik. Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvenih organizacijah. Sodelovanje v anketi je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati ankete so bili prenešeni v program SPSS in analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazani grafično in tabelarno.
Rezultati: V raziskavi je bilo 100 ustrezno izpolnjenih anket. Velika večina vprašanih je pravilno opredelila kakovostno obravnavo. Največ jih ve, da nenehno izboljšanje kakovosti v zdravstvu vključuje programe usposabljanja za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Znanje medicinskih sester o kakovosti in varnosti v izbranih zdravstvenih zavodih je dobro, saj je 92 % vprašanih pravilno opredelilo, kaj je kakovostna obravnava. Anketiranci so varnost in kakovost v njihovi organizaciji ocenili s povprečno oceno 3,85, kar priča o tem, da je kakovost in varnost dokaj dobra, vendar bi jo bilo možno precej izboljšati. Vključeni v raziskavo varnostno klimo na petstopenjski lestvici ocenjujejo z visoko oceno (4,57). V raziskavi je ugotovljeno tudi, da imajo bolj izobražene medicinske sestre v izbranih zdravstvenih organizacijah več znanja s področja kakovosti in varnosti v zdravstvenih organizacijah kot manj izobražene.
Razprava: Raziskava zagotavlja nove informacije znanja s področja kakovosti in varnosti medicinskih sester. Medicinske sestre imajo na splošno dobro znanje s tega področja. Vendar pa se moramo zavedati, da to ni dovolj za večjo varnost in zmanjšanje napak, saj je potrebno ta znanja tudi uporabiti, kar pa je lahko tematika nadaljnjega raziskovanja. Kar zadeva prakso, lahko kakovost in varnost v zdravstvu povzroči izboljšanje kakovosti oskrbe, zmanjšanje neželenih dogodkov in povečanje zadovoljstva pacientov in medicinskih sester, zmanjšanje izgorelosti medicinskih sester.
Ključne besede: kakovost, varnost, zdravstvo, varnostna kultura, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 648; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,26 MB) |
9. Učinkovitost delitve znanja v organizaciji: vpliv dejavnikov, kot so kultura organizacije, tehnologija in vodstveni pristop : magistrska nalogaBlanka Gotlib Kerin, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo temelji na poglobljeni raziskavi, ki preučuje učinkovitost procesa delitve znanja v organizaciji, pri čemer posebno pozornost posveča vplivu dejavnikov, kot so kultura organizacije, tehnologija ter vodstveni pristop. Z združitvijo teoretičnih konceptov in praktičnega empiričnega dela smo postavili hipoteze in oblikovali osrednje raziskovalno vprašanje. Teoretični okvir predstavlja celovit vpogled v osnovne vidike znanja, vrste znanja, proces upravljanja z znanjem ter vlogo kulture, tehnologije in vodenja pri delitvi znanja v organizaciji. Empirični del razkriva raziskovalno metodologijo, vključno z vrsto raziskave, uporabljenim merskim instrumentom ter analizo rezultatov anketnega vprašalnika. Pridobljeni rezultati ne le potrjujejo postavljene hipoteze, temveč tudi odgovarjajo na glavno raziskovalno vprašanje. Delo se zaključuje s prepoznavanjem omejitev, predlogi izboljšav ter smernicami za nadaljnje raziskave v tej pomembni domeni organizacijskega delovanja.
Ključne besede: učinkovitost delitve znanja, kultura organizacije, tehnologija, vodstveni pristop, upravljanje znanja
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2024; Ogledov: 680; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,70 MB) |
10. VPLIV NEVERBALNE KOMUNIKACIJE NA ODNOSE MED ZAPOSLENIMI V IZBRANEM PODJETJUSimona Širovnik, 2024, ni določena Opis: Skupina Slovenske železnice je skupina, ki ima na dnevni bazi veliko opravka s komuniciranjem. Tej skupini je pravilna raba in uporaba komunikacije ključna za nemoteno poslovanje ter sodelovanje med zaposlenimi. S pomočjo ankete in intervjuja, ki smo ga opravili s to skupino, nam je dal jasne odgovore o vplivu neverbalne komunikacije med zaposlenimi v podjetju.
Kvantitativno raziskavo smo opravljali s pomočjo ankete, ki je bila razdeljena v fizični obliki zaposlenim na sedežu skupine Slovenske železnice. Vse ankete, ki so bile razdeljene med zaposlene, smo dobili v enakem številu tudi nazaj. Vse ankete smo analizirali in jih prikazali v tabelaričnem prikazu. Tako smo lažje in bolj razčlenjeno prišli do boljših rezultatov znotraj podjetja. Vprašanja so se nanašala na delovni tim, ki vsakodnevno delajo skupaj in komunicirajo. Zanimalo nas je, koliko so vešči neverbalne komunikacije, kaj za njih to pomeni v praksi, koliko neverbalna komunikacija pomaga pri izboljšanju samih odnosov med zaposleni in kateri elementi so za njih bistveni, kadar se sporazumevajo neverbalno.
Kvalitativni del smo opravljali s pomočjo intervjuja, ki smo jih opravili z vodilnimi, vodji prodaje, storitev in nabave, vodji invalidskih delavnic in invalidov ter vodji prodajnih avtomatov po Sloveniji. Vprašanja so se nanašala na to, koliko vodje uporabljajo neverbalno komunikacijo s svojimi zaposlenimi, kaj je za njih pomembnejše, kakšna so njihova opažanja glede uporabe neverbalne komunikacije med zaposlenimi ter ali so pri njih pomemben del izobraževanja tematike neverbalne komunikacije.
Ključne besede: zaposleni, komuniciranje, neverbalno komuniciranje, organizacijska kultura, Slovenske železnice
Objavljeno v ReVIS: 11.05.2024; Ogledov: 474; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,86 MB) |
