1. |
2. Vloga Meddržavnega sodišča v Haagu pri reševanju ozemeljskih sporov med državami : diplomsko deloKristina Jamnik, 2021, diplomsko delo Opis: Z ustanovitvijo OZN je bilo vzpostavljeno Meddrţavno sodišče kot eden izmed poglavitnih organov te takrat nove organizacije. Njegova glavna vloga je, da v skladu z mednarodnim pravom rešuje pravne spore med drţavami in podaja svetovalna mnenja. Vsekakor vloga Sodišča ni politično oroţje drţav, temveč gre za uporabo enega izmed številnih in dispozitivnih moţnosti mirnega reševanja mednarodnih sporov. V diplomski nalogi je bilo najprej pomembno z zgodovinskim razvojem razloţiti nastanek Meddrţavnega sodišča, njegovo organizacijo, sistematizacijo in pristojnosti. Na podlagi omenjenega smo lahko umestili ugled, ki ga uţiva Meddrţavno sodišče glede reševanja ozemeljskih sporov med drţavami. Z opisanim postopkom reševanja mednarodnih sporov pred Sodiščem pa smo opredelili, s čim vse Sodišče zagotavlja svoj ugled v mednarodnem prostoru, kako rešuje mednarodne spore. Konkretneje smo se posvetili reševanju ozemeljskih sporov, ki lahko nastanejo iz več razlogov, kot so okupacija, odcepitev ipd.; ti so lahko poglobljeni s političnimi ali pravnimi dejavniki, kot so geografski, zgodovinski ali drugi razlogi. Vse pogosteje so ozadja ozemeljskih sporov interesi drţav do potencialnih naravnih virov na določenem teritoriju ali pa kršitev ozemeljske celovitosti drţav. Izbira reševanja ozemeljskega spora pred Meddrţavnim sodiščem je dobra in premišljena izbira drţav, saj ima Sodišče vzpostavljeno dolgoletno sodno prakso, sam postopek zagotavlja nevtralnost, enakopravnost strank, kontradiktornost, proţnost pri dokazovanju. Meddrţavno sodišče izvaja ukrepe, ki so nujni za zavarovanje pravic drţav med postopkom, z izdajo sodbe pa je spor končan, kar zagotavlja stabilnost in omogoča vzpostavitev in vzdrţevanje mednarodnega miru in varnosti Ključne besede: meddržavno sodišče v Haagu, spor, ozemeljski spor, mirno reševanje sporov, sodna praksa Meddržavnega sodišča Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1330; Prenosov: 74 Celotno besedilo (1001,86 KB) |
3. |
4. Sodba meddržavnega sodišča v Haagu z dne 03.02.2009 o mejnem sporu med Romunijo in Ukrajino : diplomsko deloCristina Stres, 2010, diplomsko delo Ključne besede: mednarodna pogodba, mejni spor, Meddržavno sodišče, pomorsko mednarodno pravo, delimitacija, sodno reševanje sporov, epikontinentalni pas, izključna ekonomska cona, teritorialno morje, ekvidistančna črta, sodno arbitražna praksa, pravična rešitev Objavljeno v ReVIS: 31.05.2019; Ogledov: 2464; Prenosov: 100 Celotno besedilo (891,06 KB) |
5. |
6. Meddržavna arbitraža in primerjava z meddržavnim sodiščem v Haagu : diplomsko deloEva Jevtič, 2008, diplomsko delo Ključne besede: meddržavna arbitraža, meddržavno sodišče v Haagu, stalno arbitražno sodišče, kompromis, pristojnosti arbitraže, arbitražni postopek, razsodba, izvršitev sodbe Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 2525; Prenosov: 102 Celotno besedilo (590,33 KB) |
7. |
8. Novejša judikatura (po letu 2000) mednarodnih sodišč glede razmejitve na morju : diplomsko deloJure Dolinar, 2016, diplomsko delo Opis: Področje razmejitve morskih območij med državami v veliki meri tvori sodna praksa mednarodnih in arbitražnih sodišč. Najpomembnejši mednarodni sodišči, ki se ukvarjata s pomorsko delimitacijo,sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja. Sodišči za presojanje uporabljata predvsem mednarodno običajno pravo, kot je kodificirano v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sodišči pri odločanju vodi načelo pravičnosti. Smiselno in zaželeno je, da odločitve sodišč ponujajo objektivnost in predvidljivost. Za doseganje čim večje predvidljivosti sodišči sledita vzorcem pretekle sodne prakse in uporabljata uveljavljene metode. Kljub temu pa prav pomorska delimitacija zaradi velike raznolikosti med posameznimi primeri zahteva vedno nove načine reševanja sporov. Tako se odpirajo možnosti novejši sodni praksi, da sledi že uveljavljenim metodam ali pa jih prilagodi posameznemu primeru. Ključne besede: delimitacija, razmejevanja, Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja, sodna praksa, UNCLOS, načelo pravičnosti Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 2823; Prenosov: 147 Celotno besedilo (1,56 MB) |
9. Načelo ex aequo et bono in njegova uporaba v mirnem reševanju mednarodnih sporov : diplomsko deloNeža Vončina, 2014, diplomsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, pravna načela, pravičnost, opisna pravičnost, ex aequo et bono, Meddržavno sodišče v Haagu, arbitražna sodišča, mirno reševanje sporov, arbitražni sporazumi, uporabno pravo Objavljeno v ReVIS: 15.12.2017; Ogledov: 3109; Prenosov: 171 Celotno besedilo (719,46 KB) |
10. Določitev morskih meja v mednarodnem pravu : magistrsko deloBojana Janšek, 2014, magistrsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodne meje, državne meje, morske meje, načela delimitacije, Meddržavno sodišče v Haagu, Stalno arbitražno sodišče, Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 3441; Prenosov: 144 Celotno besedilo (1,93 MB) |