Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 78
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Strateško načrtovanje razvoja podjetja na primeru družinskega podjetja Štempihar transport
Luka Štempihar, 2024, diplomsko delo

Opis: Raziskovalno področje diplomskega dela se navezuje na družinsko podjetje Štempihar d.o.o., katerega glavni storitvi sta transport in logistika. Cilj diplomskega dela je podati smiselne možnosti za nadaljnjo rast in razvoj podjetja. S predstavitvijo podjetja in povzetka finančnih izkazov smo orisali in analizirali trenutno stanje podjetja. Na podlagi kazalnikov poslovanja za leto 2022 smo potrdili, da ima podjetje vse možnosti za nadaljnjo rast. Na podlagi pogovora z direktorjem podjetja, trenutnih trendov in lastnih videnj smo v nadaljevanju podali smiselne možnosti za nadaljnji razvoj in rast. Ugotovitve smo podkrepili oz. ovrgli s SWOT analizo, t. i. modelom three horizons in predvidenimi kritičnimi tveganji.
Ključne besede: rast podjetja, razvoj podjetja, logistika, strategije, SWOT-analiza, diverzifikacija, vizija, model three horizons
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

2.
Pomen in ocena učinkov trgovinskega sporazuma med EU in članicami Mercosur : doktorska disertacija
Mojca Osredkar Mergole, 2024, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava pomen in oceno učinkov trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in članicami Mercosurja. Globalizacija povečuje povezanost nacionalnih trgov in soodvisnost držav po vsem svetu, kar pomeni, da vse države razvijajo svoja gospodarstva v skladu z enotnimi pravili in predpisi, ki jih oblikujejo mednarodne organizacije. Liberalizacija trgovine velja za ključno politiko globalizacije. V raziskavi obravnavamo podlage za nastanek in pomen regionalnega trgovinskega sporazuma med EU in članicami Mercosur. Namen sprejetja sporazuma o prosti trgovini med državami članicami EU in državami članicami Mercosurja je postopna liberalizacija trgovine z blagom in storitvami ter odprtje trgov javnih naročil pogodbenic. Empirični del raziskave temelji na oceni učinkov sproščanja trgovinskih ovir na primeru trgovinskega sporazuma med državami članicami EU in državami članicami Mercosur ter ekonometrični oceni trgovinskih učinkov sporazuma ter učinkih na gospodarsko rast. V ekonometričnih ocenah so uporabljeni panelni podatki za obdobje med letoma 2009 in 2019. S faktorsko analizo z metodo glavnih komponent in gravitacijskim ekonometričnim modelom potrdimo, da obstajajo pomembne razlike v obsegu trgovanja med članicami EU in članicami Mercosurja. Različen vpliv sproščanja trgovinskih ovir na gospodarsko rast držav EU in držav Mercosurja identificiramo s korelacijo in panelno regresijo. Na osnovi rezultatov korelacije in panelne regresije potrdimo, da obstajajo razlike glede možnosti trgovanja v agroživilskem sektorju med državami EU in Mercosurja. S korelacijo preverimo razlike glede možnosti trgovanja Slovenije z državami članicami Mercosurja na področju agroživilske industrije. Omejitev raziskave predstavlja omejen časovni okvir razpoložljivih sekundarnih podatkov presečnih enot Na podlagi rezultatov potrdimo temeljno tezo doktorske disertacije, da sproščanje trgovinskih ovir v okviru regionalnega trgovinskega sporazuma med državami članicami EU in državami članicami Mercosurja prinaša ekonomske koristi. Raziskava predstavlja najnovejšo podlago za vrednotenje učinkov sproščanja trgovinskih ovir med državami EU in Mercosurjem ter pomembno prispeva k bazi znanja s podrobnejšim opisom pomena sprostitve trgovinskih ovir v agroživilskem sektorju kot pogoj za utrditev tržnega položaja EU podjetij in korak naprej v EU prizadevanjih za reformo kmetijstva v širšem družbenem smislu.
Ključne besede: trgovinski sporazum, EU, Mercosur, gravitacijski model, panelna regresija
Objavljeno v ReVIS: 18.04.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (6,63 MB)

3.
Vpliv kulturnih centrov za oblikovanje konzumentov kulture
Tea Bilić, 2024, ni določena

Opis: UTJECAJ KULTURNIH CENTARA U KREIRANJU KULTURNIH KONZUMENATA SAŽETAK Kulturne centre u ovom istraživanju promatramo kao aktivne pokretače sinergije lokalne zajednice koji manifestiraju kazališne, likovne i glazbene djelatnosti, programe filmske kulture itd. Posjeduju kulturne resurse koji su sposobni mijenjati društvene postavke i oblikovati populaciju u kulturne konzumente. Cilj istraživanja bio je otkriti važnost kulturnih centara te odgovoriti na pitanje mogu li kulturni centri kreirati kulturne konzumente i koliki im je značaj u obogaćivanju kvalitete kulturnog života lokalne zajednice. Kvalitativni dio istraživanja obuhvaćao je provedbu fokus-grupe sa svrhom zahvaćanja stavova stanovnika u naselju u kojem je smješten centar o pitanjima utjecaja kulturnog centra, a kvantitativni dio činila je provedba ankete oblikovane na osnovi dosadašnjih spoznaja i rezultata fokus-grupe. Rezultati su pokazali da građani nakon posjeta programa u centru imaju osjećaj ispunjenosti, pripadnosti naselju te kvalitetno provedenog vremena. Također, smatraju da je implementiranje kulture u obrazovanje važno i da kulturni centri trebaju biti dio obrazovnog sustava. Zaključujemo da se provedenim istraživanjem potvrđuje hipoteza da kulturni centri mogu kreirati kulturne konzumente te utjecati na kvalitetu života i opći razvoj, i to kroz povećani broj programa za sugrađane putem odgoja i obrazovanja kroz umjetnost u kulturnim centrima. Sinteza istraživanja o dobrobiti kulture i umjetnosti u sprezi s kulturnim centrima te rezultata istraživanja, provedenog na primjeru Centra za kulturu i obrazovanje Susedgrad, rezultirala je kreiranjem Modela razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba. Riječ je o modelu obrazovanja kroz kulturu i umjetnost u kulturnim centrima, što je ujedno i značajan aplikativni doprinos za stvaranje politika kulture i obrazovanja. Kroz Model se u korelaciju dovode trenutačni oblik školske nastave te kreativan i praktičan rad (kroz kulturu i umjetnost) u kulturnim centrima Grada Zagreba što dovodi do jačanja intelektualnih sposobnosti i poticanja emocionalnog razvoja. Time se kreiraju kulturni konzumenti sa svrhom jačanja socijalnog i kulturnog kapitala pojedinca što će u cijelosti imati kvalitetan odraz na svakodnevicu i razvoj društva.
Ključne besede: Ključne riječi: kultura, centri za kulturu, kulturno-umjetnički programi, kulturni konzumenti, obrazovanje kroz umjetnost, kulturni kapital, Model razvoja kulture u lokalnim zajednicama Grada Zagreba
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 359; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

4.
Zadovoljstvo pri delu in njegove ključne determinante
Justin Luka Poličar, Žiga Čepar, 2023, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: zadovoljstvo pri delu, odnosi, sodelavci, regresijski model, Nizozemska
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2023; Ogledov: 467; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Unlocking sustainable commuting : exploring the nexus of macroeconomic factors, environmental impact, and daily travel patterns
Sergej Gričar, Nemanja Lojanica, Saša Obradović, Štefan Bojnec, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper examines normality in time series econometrics for a sustainable energy transition. By analysing data from January 1997 to December 2021, this study integrates macroeconomic, environmental, and energy data to gain insights into the potential changes in daily commuting patterns among Slovenians. Various methods, including unit root tests such as the augmented Dickey–Fuller (ADF), Kwiatkowski–Phillips–Schmidt–Shin (KPSS), and Zivot–Andrews (Z-A), as well as other tests, are employed. Additionally, the vector autoregressive (VAR) model, Granger Causality and regression analysis determine the impact. This paper contributes to uncovering valuable information within data from macrovariables using macroeconometric techniques. It also provides insights that can support evidence-based decision-making for sustainable energy transition policies in Slovenia. The results of the normality tests indicate that most macro variables are integrated; there is a need for a careful analysis of integration levels and appropriate testing methods. These findings have implications for policymakers, researchers, and practitioners in economics, the environment, and energy supply. At the same time, this research highlights that gross domestic product, unemployment, inflation, and carbon dioxide positively impact car usage among Slovenians, while gasoline prices and commuters have a negative one. While the recently investigated development of sustainable commuting does not work, the study highlights an innovation: the connection of time series econometrics, which offers a better understanding of future commuting patterns on energy consumption and their causalities.
Ključne besede: case study, commuting, energy-saving, VAR model
Objavljeno v ReVIS: 16.10.2023; Ogledov: 693; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
7.
8.
Izdelava mobilne aplikacije Showatch : diplomska naloga
Alen Šober, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo s pomočjo člankov raziskali pomembne lastnosti, brez katerih mobilna aplikacija ne more biti uspešna. Raziskana so tudi vsa orodja, ki so bila med pripravo naloge. Naloge vsebuje opis celotne izdelave žičnega modela, prototipa, ki vsebuje vse končne funkcije in celoten videz končne aplikacije, ter izdelavo aplikacije, ki je razvita s pomočjo orodja React Native. Aplikacija omogoča uporabnikom izbiro priljubljenih serij, označevanje pogledanih epizod, uporabo svojega profila, samodejno priporočilo serij in še nekaj drugih funkcij. Aplikacija je kreirana s pomočjo orodja React Native, ki je zelo popularno in omogoča izdelavo aplikacije za več operacijskih sistemov. Zadnji del naloge vsebuje prikaz rezultatov ankete, ki so jo izpolnili anketiranci, ki so aplikacijo testirali. Rezultati so predstavljeni s pomočjo grafov.
Ključne besede: mobilne aplikacije, React Native, raziskava lastnosti, žični model, prototip, anketa
Objavljeno v ReVIS: 17.07.2023; Ogledov: 635; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

9.
10.
The dynamic of employee population of different characteristics in principal - agent model based relationship with employer : doctoral dissertation
Mirko Talajić, 2022, doktorska disertacija

Opis: V današnjem času je dinamika sprememb takšna, da moramo najti inovativne in kreativne načine za obvladovanje sprememb, a se tudi prilagajati pogostosti teh sprememb. Dinamika sprememb v vedenju ljudi, njihovem odnosu do dela in kaj jih motivira, so postale glavne preokupacije vodilnih v organizaciji, ki se zavedajo, da kakovostno vodenje ljudi in njihova motivacija naredijo organizacijo učinkovitejšo in nenazadnje uspešnejšo na trgu. Ključno je zavedanje, da strategija upravljanja z ljudmi ne more biti enaka za vse, ampak jo je treba prilagoditi različnim vrstam zaposlenih. Zato so v doktorski disertaciji vsi zaposleni v organizaciji razdeljeni na tri tipe, ki so si vsi homogeni po stopnji zavzetosti za organizacijo, odnosu do dela in motivaciji. Z definiranjem funkcij uporabnosti in plačila za vsako vrsto zaposlenih se modelira vedenje vsake vrste skozi čas (dolgoročno in kratkoročno). Proces modeliranja in analize rezultatov je podprt z uporabo osnovnih principov teorije iger, evolucijske teorije iger in dinamike replikatorja. Dobljeni rezultati kažejo, da se lahko organizacija, če pozna izhodiščno populacijsko strukturo svojih zaposlenih, pravočasno odloči in usmeri gibanje strukture k želenemu stabilnemu stanju, kjer so stroški optimalni. Razvit metodološki okvir odpira številne možnosti, vključno z dodajanjem novih spremenljivk, za razširitev modela, kar posledično odpira možnost podrobnejših analiz in konkretnejših usmeritev pri sprejemanju še boljših odločitev, ki se odražajo v boljših organizacijskih rezultatih.
Ključne besede: principal - agent model, evolucijsko stabilne strategije, replikatorska dinamika, tip zaposlenega, zavzetost
Objavljeno v ReVIS: 25.04.2023; Ogledov: 729; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.64 sek.
Na vrh