Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko reševanja bosansko hercegovskega vprašanja z mednarodno pravnega vidika. Z obsežno raziskavo v enajstih poglavjih so se s pomočjo različnih metodoloških pristopov analizirali vzroki kontinuirane politične in ustavne krize postdaytonske Bosne in Hercegovine (BiH), ki ogrožajo njeno teritorialno integriteto, ustavno ureditev, suverenost in neodvisnost. Leta 1995 je bil podpisan Daytonski mirovni sporazum (DMS), katerega sestavni del je tudi aneks številka 4, ki določa Ustavo BiH. Z mednarodno pravnega vidika vsiljena ustava predstavlja posebnost DMS, na podlagi katere BiH deluje kot država unikum Združenih narodov (ZN). Implementacijo DMS so onemogočile tudi resne sistemske pomanjkljivosti Ustave, katerih ujetnica je izključno država BiH. Raziskava je zajemala zadnjih nekaj let številnih neuspešnih pogajanj političnih predstavnikov konstitutivnih narodov o ustavnih spremembah, s poudarkom na volilni zakonodaji, sporih znotraj Predsedstva, problematiki Ustavnega sodišča, analizi posledic odločitve Visokega predstavnika za mir v BiH (OHR) o dopolnitvi kazenskega zakonika in separatističnih politikah. Ugotavljala se je tudi vloga zunanjih dejavnikov na notranje zadeve BiH, zlasti Republike Srbije in Republike Hrvaške ter politike Evropske unije (EU) in mednarodne skupnosti do BiH ter idej po novih zemljevidih o spreminjanju meja. Oblikovala so se raziskovalna problemska vprašanja: 1. Ali je BiH država, ki lahko preseže sedanje separatistične težnje, zlasti Republike Srbske? 2. Ali je dosedanje zanikanje (razen praznih obljub) evropske perspektive prispevalo, oziroma vodilo do idej o spremembi meja? 3. Ali je sedanja kriza v BiH bolj rezultat notranjih nasprotij ali pa vmešavanja Beograda in Zagreba? 4. Ali je h krizi v BiH prispevala tudi politika in nezavzetost EU in mednarodne skupnosti? V zaključku magistrskega dela so podane sklepne misli s predstavitvijo ugotovljenih rezultatov raziskave in odgovorov na raziskovalna vprašanja magistrskega dela.
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, ustavno politična kriza, Daytonski mirovni sporazum, volilni zakon, separatizem, genocid, predsedstvo, EU, NATO, zemljevidi
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 228; Prenosov: 9
Celotno besedilo (4,41 MB)

Opis: V magistrskem delu predstavim razvoj izobraţevanja in usposabljanja osnovnega podčastniškega programa, skozi razvoj podčastnikov do osamosvojitve Slovenije in razvoja programa v Slovenski vojski. Izhajajoč iz osebnih izkušenj s tega področja dela in izvajanja predavanj na vseh ravneh izobraţevanja in usposabljanja v Šoli za podčastnike, v magistrskem delu predstavim razvoj programa z analizo s pomočjo primarnih virov, ki se navezujejo na šolanje v Slovenski vojski in tujih vojskah ter sekundarnih virov s področja izobraţevanja in usposabljanja. Izvedem primerjavo med osnovnim programom v Slovenski vojski in Hrvaški vojski ter rezultate primerjam z usmeritvami za razvoj podčastnikov s strani NATO. V magistrskem delu analiziram in proučujem vpliv prepoznanih varnostnih groţenj v svetu, ki se zelo hitro spreminjajo, predvsem zaradi uporabe novih sistemov, podprtih z računalniško tehnologijo, v povezavi s samim razvojem osnovnega izobraţevanja in usposabljanja v Slovenski vojski. Program sem ravno tako primerjal z normativnimi dokumenti, ki posredno ali neposredno definirajo izobraţevanje in usposabljanje podčastnikov v Slovenski vojski. Prikaţem koncept izobraţevanja in usposabljanja podčastnikov, ki je bil najprej usmerjen v delo z vojaki na sluţenju vojaškega roka, vpliv na program ob prehodu na poklicno profesionalno vojsko in vstop Slovenije v NATO. Vse naloge, ki jih mora opraviti podčastnik doma ali na sodobnem bojišču v različnih pogojih bojevanja, od podčastnika zahtevajo veliko znanja, sposobnosti, fleksibilnosti, prilagodljivosti, interoperabilnosti in obenem še učinkovito uporabo oboroţitve ter sistemov. Program mora slediti vsem potrebam, ki jih podčastnik zaradi nenehnih sprememb na sodobnem bojišču potrebuje in mu zagotovijo potrebno usposobljenost ter izurjenost za vodenje skupine oziroma oddelka. Program mora biti dovolj fleksibilen in prilagodljiv ter podprt, tako z materialnimi sredstvi, kot tudi s strokovnim znanjem predavateljev. V magistrskem delu ugotovim, da trenutni program bodočemu podčastniku ne omogoči dovolj kompetenc za opravljanje zahtevnih nalog, ki jih sodobno hitro spreminjajoče bojišče od njega zahteva.
Ključne besede: izobraževanje, usposabljanje, evalvacija, kompetence, varnostne grožnje, podčastnik, NATO standardi, program, Slovenska vojska
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 1105; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: Skozi raziskovalno delo ugotovimo, da je položaj žensk v Slovenski vojski sprejemljiv, ko ocenjujemo pravne, institucionalizirane norme oziroma poklicno specifične kompetence, ki opredeljujejo pravila obnašanja v vojaški organizaciji, medtem ko zaradi življenjskega okolja (družine), ki je bolj spontano od narave poklicnega dela, ženske v svoji karieri ne posegajo po najvišjih mestih v organizaciji. Tam jih najdemo le peščico. Vojaška organizacija nudi pripadniku ugodnosti, kot so družbeni ugled, možnost dobre psihofizične pripravljenosti, vseživljenjsko učenje in karierni razvoj, delovanje v mednarodnem okolju ter stik s sodobnimi varnostnimi razmerami. Gre za poklic, ki po drugi strani zahteva veliko odrekanja in pogosto ne pušča veliko prostega časa. Zaradi pomanjkanja kadra in njegove stalne fluktuacije ob relativno visoki starostni strukturi zna biti tudi izčrpavajoč. Pripadnice so v enote sprejete enakovredno, kar se odraža v heterogeni sestavi enot. Pri delu se ne ločujejo od moških kolegov, vendar so manj zastopane na posameznih delovnih mestih oziroma formacijskih dolžnostih, na katere gledamo kot bojne dolžnosti, dolžnosti, namenjene za neposreden boj z nasprotnikom. Več jih je npr. med podpornim in medicinskim osebjem, pravniki, finančniki, psihologi, kadrovniki … Posebno dober položaj oziroma največji delež imajo v statusu vojaških uslužbenk, najslabši pa pri podčastnicah. Menimo, da bo morala organizacija temu posvetiti več pozornosti in dopolniti ter spremeniti predpise za šolanje na šoli za podčastnike. Vrata za vstop v Slovensko vojsko so odprta za oba spola, kar se kaže v njuni zastopanosti v organizaciji. Vidimo tudi konkretne možnosti za izboljšavo, predvsem na področju celostne skrbi za pripadnike in njihove družinske člane, s čimer bi si ženske lahko privoščile tudi daljšo odsotnost zaradi družinskega okolja.
Ključne besede: Slovenska vojska, pripadnice, položaj, karierna pot, Nato, mednarodno okolje
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2023; Ogledov: 1664; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,36 MB)

Opis: Eden izmed prvih večjih dosežkov evropske integracije je bilo varnostno zavezništvo z ustanovitvijo zveze NATO. Istega leta (1949) se je 10 zahodnoevropskih držav povezalo z namenom spodbujanja demokracije in uveljavljanja pravne države ter ustanovilo Svet Evrope. Gre za eno izmed največjih in najstarejših evropskih organizacij, ki pa ni edina, ki je zaslužna za spodbujanje sodelovanja med evropskimi državami. Nastanek evropskega povezovanja temelji tudi na t. i. ustanovnih očetih, ki so dali navdih za oblikovanje Evrope, v kateri živimo danes. Brez njihove energije in pripravljenosti na povezovanje bi bila lahko usoda Evrope precej drugačna. Sprva gospodarski projekt, ki je postopoma prerasel v Unijo, danes ureja tudi področja, kot so podnebje, kmetijstvo, pravosodje itd. V obdobju njenega delovanja so bile sprejete številne pogodbe, ki so omogočile institucionalne spremembe in hitrejši razvoj. Evropska unija, kot jo poznamo danes, se je izoblikovala na podlagi skupnih vrednot, ki so določene v 2. členu Lizbonske pogodbe in Listine EU o temeljnih pravicah. Dokumenta poudarjata šest temeljnih vrednot, ki služijo tudi kot moralne norme pri uresničevanju zastavljenih ciljev Unije. Udejanjanje zapisanih vrednot, ki nas povezujejo in nam dajejo temelje za spoštovanje bogate kulturne raznolikosti, je v interesu vseh, saj le s tem lahko uspešno prispevamo h krepitvi solidarnosti med državami članicami EU. Nemalokrat pozabimo, da EU ni sinonim za Evropo in da za mir v Evropi niso zaslužni samo Evropejci, ampak tudi številni drugi posamezniki ter meddržavne organizacije, ki so krojile demokratični napredek, med drugim tudi v obliki krepitve varovanja človekovih pravic na evropskih tleh. Kljub občasnim nazadovanjem je evropska integracija napredovala vrsto let v obliki skupnega premagovanja ovir in predvsem medsebojnega sodelovanja evropskih držav. S tega vidika bi lahko rekli, da je bila evropska integracija uspešna ne samo na svoji celini, pač pa je pomembno vplivala tudi na združevanje na drugih celinah
Ključne besede: NATO, Svet Evrope, Evropska Unija, evropska integracija, Lizbonska pogodba, Listina EU o temeljnih pravicah
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2022; Ogledov: 2323; Prenosov: 103
Celotno besedilo (485,13 KB)

Opis: Nato je v svoji zgodovini šel skozi različne faze transformacije in prilagajanja. Transformacija zavezništva ter njegova sposobnost za odzivanje na nove izzive in grožnje so ključnega pomena za preživetje in nadaljnjo relevantnost Nata kot varnostne in obrambne organizacije. Z magistrskim delom podrobneje proučujemo in opisujemo ključne mejnike v procesu zavezniške transformacije in prilagoditve na spremenjeno varnostno okolje. V pripravi magistrskega dela so uporabljene metode družboslovnega raziskovanja. Primarna metoda raziskovanja v magistrskem delu je analiza primarnih in sekundarnih virov. Skozi delo si prizadevamo odgovoriti na vprašanje, kako uspešno je bilo zavezništvo v naslavljanju sodobnih varnostih groženj in kakšno vlogo ima Nato kot dejavnik varnosti in stabilnosti v današnjem varnostnem okolju. Kot ugotavljamo, je z razvojem novih groženj in akterjev varnostno okolje, v katerem deluje zavezništvo, postalo bolj kompleksno, medsebojno povezano in nepredvidljivo. Kot pomemben indikator sprememb v percepciji varnostnih groženj zavezništvu izpostavljamo predvsem Deklaracijo voditeljev Nata z vrha v Walesu 2014, katera kot ključne izzive zavezništvu ponovno opredeli odvračanje in pripravljenost na obrambo skladno s 5. členom Severnoatlantske pogodbe. Zavezništvo je skozi proces transformacije in prilagajanja spremembam varnostnega okolja izvedlo niz strukturnih, organizacijskih in normativnih prilagoditev, ki so mu omogočile učinkovitejše naslavljanje izzivov spremenjenega strateškega okolja. S tem je zavezništvo ohranilo relevantnost in ključno vlogo v izpolnjevanju obrambnih interesov njegovih članic.
Ključne besede: Nato, transformacija, varnost, izzivi, grožnje
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 1601; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,29 MB)