Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: The OECD Guidelines for Multinational Enterprises for Responsible Business Conduct are a quasi-legal document imposing obligations on the state to regulate the activities of multinational enterprises when doing business at home and outside the Member States of the OECD. This chapter discusses the current state of the OECD Guidelines for Responsible Business Conduct and their added value for rights holders concerning corporate adverse human rights conduct. It first describes the origins and background of adopting the document and then moves to analyse the supervision mechanisms of the OECD Guidelines. As such, it concentrates on the added value of the specific instance procedures before the National Contact Points (NCPs). In this regard, it also analyses the role of the OECD Investment Committee and its peer review mechanism of the NCPs. As a result, it argues that the OECD Governing body should strengthen enforcement mechanisms under the OECD Guidelines.
Ključne besede: business and human rights, protection of environment, economy, companies, OECD Guidelines
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2025; Ogledov: 426; Prenosov: 6
Celotno besedilo (206,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomsko delo nam predstavi, kakšne koristi pridobijo države s članstvom v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). OECD je mednarodna organizacija, ki združuje 36 gospodarsko najrazvitejših držav, ki med seboj sodelujejo pri razvoju gospodarstva ter politik. OECD z raziskovanjem in analiziranjem podatkov oblikuje svetovne standarde na številnih področjih, ki so pomembna za svetovni napredek. OECD je specifična mednarodna organizacija, saj deluje po principu mehke zakonodaje, to je na podlagi priporočil, smernic in t. i. medsebojnih ocen. Z včlanitvijo v organizacijo države pridobijo številne koristi, kot so ugled v svetovnem gospodarstvu, večje možnosti za mednarodna sodelovanja, izmenjavanje izkušenj z drugimi svetovno najrazvitejšimi državami, dostop do statističnih podatkov ter analitičnega gradiva podanega s strani OECD ter zaupanje s strani drugih držav, ki delujejo za globalni razvoj. OECD aktivno sodeluje tudi z državami nečlanicami ter drugimi mednarodnimi organizacijami, tistimi, ki so pomembne za učinkovit napredek v globalnem razvoju na področju gospodarstva in politike. Slovenija je že pred članstvom aktivno sodelovala z organizacijo, polnopravna članica pa je postala leta 2010. Kot mlada in majhna država je Slovenija s članstvom pridobila ugled ter možnost enakopravnega sodelovanja z drugimi, razvitejšimi državami. Kot članica organizacije mora delovati po določenih standardih, s strani OECD pa dobi tudi priporočila in smernice za nadaljnji razvoj. Diplomsko delo nam bo prikazalo, kakšna so bila priporočila OECD za našo državo v letih članstva, od 2010 do danes, in kako je Vlada RS priporočila izvedla ter kakšne spremembe je uvedla na najpomembnejših področjih razvoja, to je na področju javnih financ, trga dela ter vzgoje in izobraževanja. Če želi Slovenija napredovati in se nadalje razvijati, tako na področju gospodarstva kot tudi na področju politike, mora okrepiti politično sodelovanje, urediti notranjo organizacijo ter medsebojno sodelovanje in komuniciranje med resornimi ministrstvi o njihovem delu v okviru OECD, ponovno pridobiti zaupanje svojih državljanov ter njihovo zaupanje v razvoj ter se osredotočiti na področja, na katerih je bolj uspešna. Šele nato bo imela Slovenija možnost izkoristiti vse priložnosti, ki jih ji ponuja OECD, ter učinkovito napredovati in se razvijati še naprej.
Ključne besede: Slovenija, zunanja politika, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD, članstvo, mednarodno sodelovanje, gospodarski razvoj
Objavljeno v ReVIS: 17.06.2019; Ogledov: 4109; Prenosov: 258
Celotno besedilo (996,87 KB)