Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanje : magistrsko delo
Arta Ibishi Puhek, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bom podrobneje obravnavala temo inkriminacij e kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je opredeljen a v 179. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ 1). Predmet proučevanja magistrskega dela bo ugotavljanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred malomarnim zdravljenjem ter problem dokazovanja vzročne zveze med malomarnim zdravljenjem in nastankom prepovedane posledice. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki priznava splošno inkriminacijo malomarnega zdravljenja. Določa jo 179. člen KZ 1 z naslovom Malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je uvrščen v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje kot kazenskopravna zavarovana dobrina. V postopku zdravljenja mora zdravnik postopati z vso potrebno dolžno skrbnostjo in po pravilih medicinske stroke. V nasprotnem primeru, torej v primeru poslabšanja zdravja ali smrti pacienta, ima njegovo ravnanje elemente nedopustnosti. Ko se presoja njegovo ravnanje se uporablja skrbnost dobrega strokovnjaka. Ocenjuje se lahko le takšna skrbnost, ki je bila glede na strokovna merila v konkretnem času mo goča. S kazenskopravnega vidika in medicinske etike me zanima tudi aktualna kriza, ki jo je povzročila pandemija c ovid a 19. Pandemija c ovid a 19 je odprla številna vprašanj a medicinske etike in predstavlja velik izziv pri ugotavljanju domnevne kršitve v pro cesu zdravljenja s strani zdravnikov in zdravstvenih delavcev. V eksperimentalnem delu bodo predstavljeni pridobljeni podatki z raziskave, ki bo opravljena z intervjujem, kjer bodo odgovarjali izbrani zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Skozi magistrsk o delo me bo vodilo vprašanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred protipravnimi ravnanji zdravnikov in drugega medinskega osebja ter problematiko sodnega postopka pri dokazovanju malomarnega zdravljenja.
Ključne besede: malomarno zdravljenje, opravljanje zdravilske dejavnosti, dolgi in naporni sodni postopki, sodni izvedenec medicinske stroke, pandemija covida-19, kršitev dolžnosti zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 340; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (9,89 MB)

2.
Vpliv pandemije covid-19 na transplantacijsko dejavnost v Sloveniji
Martina Milošič, 2025, ni določena

Opis: Izhodišča: Ukrepi za zajezitev širjenja virusa SARS-CoV-2 so imeli po vsem svetu pomemben vpliv na aktivno delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti. Ponekod se je aktivnost delovanja programov zmanjšala, ponekod celo začasno zaustavila. Metode: Proučevali smo vpliv pandemije covida-19 na transplantacijsko dejavnost čvrstih organov v Sloveniji. Raziskovalni del naloge smo opravili v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Izvedli smo polstrukturirane intervjuje kliničnih transplantacijskih koordinatorjev posameznega programa za presaditve, ki so sprejemali pomembne odločitve glede zdravljenja bolnikov s presaditvijo organa. Zavod Slovenija-transplant je izdal stopenjski načrt, na podlagi katerega je po izbruhu pandemije covida-19 delovala donorska in transplantacijska dejavnost. Rezultati: Na podlagi opravljene raziskave smo prišli do rezultatov, da pandemija covida-19 ni imela večjega vpliva na delovanje transplantacijske dejavnosti. Opravljenih je bilo nekoliko več presaditev v primerjavi z enakim obdobjem pred pandemijo covida-19. Delovanje transplantacijske in donorske dejavnosti v Sloveniji je bilo na začetku pandemije prilagojeno, a nikoli zaustavljeno. Rezultati, ki jih je Slovenija dosegla v času pandemije, so izjemni in jo uvrščajo med najboljše države z najkakovostnejšim donorskim programom in transplantacijskim zdravljenjem na mednarodni ravni. Pandemija, zdravljenje bolnikov in izvajanje ukrepov za zajezitev virusa SARS-CoV-2 so še dodatno poglobili obstoječo kadrovsko stisko, predvsem na področju negovalnega kadra, in opozorili na pomanjkljive in neprimerne prostorske zmogljivosti. Razprava: Medsebojno sodelovanje vseh odgovornih posameznikov v Sloveniji je pripomoglo, da je Slovenija z dobro organizacijo dela v obdobju pandemije covida-19 lahko dober vzgled drugim državam, ki so dejavnost za presaditve organov zmanjšale ali za kratek čas celo zaustavile.
Ključne besede: transplantacija, pandemija covida-19, transplantacijska dejavnost, donorska dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 479; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

3.
Vpliv krize dobavnih verig na podjetje RADANOVIČ Brežice, d.o.o.
Valentina Golob, 2024, ni določena

Opis: Avtomobilska industrija se zaradi hitrih tehnoloških sprememb neprestano spopada z različnimi izzivi. Kljub vsem izzivom pa je bilo leto 2020 zaznamovano kot ključno obdobje za avtomobilsko industrijo, saj se je ta nenadoma soočala z največjim in nepredvidljivim izzivom – pandemijo covida-19. Prvi izzivi, ki so se pojavili zaradi pandemije covida-19, so bili povezani s krizo dobavnih verig, ki predstavlja ključni element sodobnega globalnega gospodarstva. V prvem delu diplomske naloge je predstavljen razvoj avtomobilske industrije, konkurenčnost avtomobilske industrije in dejavniki, vpliv in posledice krize leta 2008 na avtomobilsko industrijo, izzivi transporta in logistike ter avtomobilska industrija v prihodnosti. V drugem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki se osredotoča na vpliv pandemije covida-19 na družinsko podjetje RADANOVIČ Brežice, d. o. o. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo dveh intervjujev, ki sta bila izvedena na področju prodaje in marketinga. Vprašanja, postavljena v okviru intervjujev, so raziskovala poslovanje podjetja med krizo, izzive, s katerimi se je podjetje soočalo, ter prilagojeno marketinško strategijo v tem zahtevnem obdobju.
Ključne besede: avtomobilska industrija, dobavne verige, transport in logistika, pandemija covida-19, vpliv krize.
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2024; Ogledov: 982; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanja : doktorska disertacija
Maruša Gorišek, 2022, doktorska disertacija

Opis: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve. V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije. Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v različnem obsegu in na različne načine. Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19. Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke. Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Ključne besede: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1262; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
Analiza vpliva pandemije Covid-19 na trg polimerov v gradbeništvu
Sašo Seljak, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsaka kriza, ki se pojavi, je v nečem posebna. Pandemija covida-19, katero pravkar občutimo, je prav posebna zaradi svojega izvora, obsega in hitrosti, s katero se je začela širiti po celem svetu je razkrila je mnogo slabosti sodobne družbe. Napovedovanje kriz bo v prihodnjih letih in desetletjih zagotovo predstavljalo enega večjih izzivov za vse ekonomiste, predstavljalo bo bistven faktor zagotavljanja trajnosti ter zanesljivosti svetovnega gospodarstva. V primeru primeru polimerov bo v prihodnjih letih potrebno stopiti še korak dalje v smeri nadomeščanja primarne surovine z različnimi reciklati. Po eni strani bi lahko zagotovili manjšo odvisnost od proizvajalcev polimerov, po drugi strani pa bi gospodarstvo usmerili k nizkoogljični in krožni preobrazbi.
Ključne besede: Pandemija covida-19, kriza, polimeri, krožno gospodarstvo
Objavljeno v ReVIS: 30.09.2022; Ogledov: 1522; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

6.
Motivacija na delovnem mestu v času pandemije v proizvodnih podjetjih
Kaja Škabar, 2022, diplomsko delo

Opis: V vsakem človeku se skriva razlog, zakaj dela. Ta razlog je motivacija, ki se lahko med posamezniki zelo razlikuje. Diplomsko delo obravnava motivacijo na delovnih mestih v času pandemije COVIDA-19. Zanimalo nas je, kako je pandemija COVIDA-19 vplivala na pomembnost različnih motivacijskih dejavnikov pri zaposlenih v komercialnih oddelkih proizvodnih podjetij. Ugotovili smo, da pandemija na motivacijo zaposlenih ni močno vplivala, saj zaposlene večinoma motivirajo isti dejavniki kot prej. Najpomembnejši motivacijski dejavnik še vedno ostaja plača. Ugotovili smo še, da je motiviranje zaposlenih naloga managerjev in da mora biti strategija nagrajevanja točno določena.
Ključne besede: motivacija, motivacija na delovnem mestu, motivacijske teorije, motivacijski dejavniki, pandemija COVIDA-19, organizacije, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2022; Ogledov: 1920; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

7.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh