Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki fizioterapevtske obravnave v kombinaciji z neinvazivno stimulacijo možganov na motorične simptome parkinsonove bolezni : pregled literature
Špela Ropas, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Parkinsonova bolezen, v nadaljevanju PB, je eno najpogostejših nevroloških obolenj na svetu, katerega pojavnost se, zaradi staranja prebivalstva, vsako leto povečuje (Osborne idr. 2022). Farmakološko zdravljenje v napredovalih fazah bolezni ni več tako učinkovito, zato se svetuje uporaba drugih oblik zdravljenja, kot sta fizioterapija in možganska stimulacija (Bueno idr. 2023). Pri osebah s PB se največkrat uporablja globoka možganska stimulacija, vendar so se v zadnjih letih pričele uporabljati tudi neinvazivne oblike stimulacije (Schulz idr. 2013; Larson 2014). Fizioterapija učinkovito vpliva na motorične simptome PB kot so bradikinezija, motnje hoje, ravnotežja in drže (Bouça-Machado idr. 2019). Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako kombinirana terapija, ki vključuje fizioterapijo in neinvazivno možgansko stimulacijo vpliva na motorične simptome PB. Metode dela: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja s sistematičnim pregledom literature. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz: PubMed, Science Direct, Wiley Online Library, ResearchGate in Sage Journals. Rezultati: Pregled literature je zajemal 10 raziskav, objavljenih med leti 2013 in 2023. V štirih raziskavah so ugotovili učinkovitost kombinacije obeh metod, v dveh so ugotovili, da stimulacija podaljša učinke fizioterapije, brez znatnih izboljšanj merjenih parametrov. Ugotovitve štirih raziskav so pokazale, da kombinacija obeh metod ni povzročila izboljšanja pri ponovnih meritvah v primerjavi z vsako posamezno metodo. Zaključek: V izbranih raziskavah sta bili najpogosteje uporabljeni transkranialna magnetna stimulacija in stimulacija z električnim tokom. Kombinacija fizioterapije in stimulacije v določeni meri lahko vpliva na motorične simptome PB, vendar bi bile za statistično pomembne primerjave in ocene učinkovitosti metod v prihodnosti potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, motorični simptomi, fizioterapija, neinvazivna možganska stimulacija
Objavljeno v ReVIS: 17.06.2025; Ogledov: 90; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Vpliv glasbene terapije na hojo v fizioterapevtski obravnavi oseb s parkinsonovo boleznijo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Janja Hadalin, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen, ki prizadene predvsem moško populacijo po 65. letu. Zaradi disfunkcije bazalnih ganglijev, katere vzrok je pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina, nastanejo motorične in nemotorične motnje, ki posameznika ovirajo v vsakodnevnem funkcioniranju. Težave tekom napredovanja bolezni naraščajo in postanejo neodzivne na farmakološko zdravljenje. Največjo motoričn oviro pri Parkinsonovi bolezni predstavlja disfunkcija hoje. Abnormalnost hoje predstavlja povečano tveganje nastankov padcev, predvsem nastanek epizod zamrznitve hoje. Fizioterapija je za osebe s Parkinsonovo boleznijo ključnega pomena. Poleg fizioterapevtske obravnave pa se danes na marsikaterem področju pojavlja tudi uporaba glasbe, ki predstavlja zanimivo terapevtsko orodje, predvsem v rehabilitaciji nevroloških bolnikov. Namen diplomskega dela je pregledati literaturo in ugotoviti, ali uporaba glasbe v fizioterapevtski obravnavi pozitivno vpliva na izboljšanje parametrov Parkinsonove hoje. Metoda: Pregled strokovne in znanstvene literature je bil opravljen v v domačem in tujem jeziku v podatkovnih bazah Scopus, ResearchGate, Science Direct, PubMed ter PEDro. Pri iskanju in zbiranju podatkov so se uporabile ključne besede in besedne zveze: “Parkinsova bolezen”, “fizioterapija”, “glasbena terapija“, “ritmična slušna stimulacija”, “cikel hoje in “rehabilitacija”. Vključene so bile raziskave, stare do deset let. Rezultati: V podatkovnih bazah smo skupno dobili 278 raziskav. Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev in vsebinskem pregledu je v končno analizo bilo vključenih deset raziskav. Razprava: Po pregledu literature smo ugotovili, da ritmična slušna stimulacija v fizioterapevtski obravnavi vpliva na izboljšanje parametrov Parkinsonove hoje. Vprašanje, ali ritmična slušna stimulacija zmanjša »zamrznitve« med hojo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, je bilo deloma potrjeno.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, Parkinsonova hoja, fizioterapija, glasbena terapija, ritmična slušna stimulacija
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2025; Ogledov: 111; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
Učinki avtomatizirane robotske tehnologije na fino motoriko rok pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Fizioterapija
Lara Benedejčič, 2024, diplomsko delo

Opis: Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen na svetu takoj za Alzeheimerjevo boleznijo. Bolezen spremljajo progresivni motorični in nemotorični simptomi. Med simptome, ki omejujejo posameznikovo samostojnost in negativno vplivajo na kvaliteto življenja, prištevamo pojav tremorja v mirovanju ter upad fine motorike in prijemalne zmogljivosti rok, kar je posledica bradikinezije in akinezije. Zdravljenje pacientov s Parkinsonovo boleznijo je simptomatsko, usmerjeno v upočasnitev napredovanja motoričnih in kognitivnih disfunkcij, ohranjanje funkcionalnosti ter lajšanje bolečine. Fizioterapevtska obravnava je zaradi progresivnosti simptomov zahtevna in doživljenjska. Napredek v tehnologiji nam je omogočil izvajanje rehabilitacije s pomočjo avtomatizirane robotske tehnologije, ki skrajša čas, ki ga mora fizioterapevt preživeti ob pacientu ter zmanjša njegovo fizično obremenitev. Rehabilitacija fine motorike rok lahko vključuje uporabo avtomatizirane robotske tehnologije, kot so robotske rokavice, robotski eksoskelet in virtualna resničnost. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako terapija s pomočjo avtomatizirane robotske tehnologije vpliva na prijemalno zmogljivost in fino motoriko rok pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. V raziskavi je sodelovalo 10 preiskovancev, 5 od teh je uspešno opravilo začetne in končne meritve. Za ocenitev prijemalne zmogljivosti rok smo uporabili Jama dinamometer, s katerimi smomerili cilindrični prijem. Za ocenitev fine motorike rok smo izvajali test devetih zatičev.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, fina motorika, prijemalna zmogljivost, fizioterapija, avtomatizirana robotska tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2024; Ogledov: 479; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
REHABILITACIJA MOTENJ HOJE IN POSTURALNIH MOTENJ PRI PACIENTIH S PARKINSONOVO BOLEZNIJO
Kaja Bregar, 2024, diplomsko delo

Opis: Parkinsonova bolezen (PB) je ena izmed najpogostejših živčno-degenerativnih bolezni. Vzrok za nastanek bolezni ostaja neznan. Glavna značilnost bolezni je upočasnitev gibov ter drugi motorični in nemotorični simptomi. Zdravljenje je konzervativno, kamor spada tudi fizioterapevtska obravnava. Namen diplomske naloge je predstaviti rehabilitacijo hoje in posturalnih motenj pri bolnikih s PB. Cilj je predstaviti učinkovite fizioterapevtske metode in tehnike za obravnavo pacientov s PB, ki se soočajo z motnjami hoje in posturalnimi motnjami.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, motnje hoje in posturalne motnje, rehabilitacija in fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2024; Ogledov: 1631; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
Kvaliteta življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo in njihovo sprejemanje stanja
Ana Mojca Krajnc, 2023, ni določena

Opis: Diplomska naloga se poglablja v kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo in v njihovo sprejemanje stanja bolezni. V teoretičnem delu podajamo definicijo Parkinsonove bolezni in pojasnimo faze razvoja bolezni po Braaku. Raziskali smo, kako specialisti postavijo diagnozo in kako jo bolniki sprejemajo. V dodatnih poglavjih smo pozornost posvetili predsimptomatskim značilnostim, motoričnim in nemotoričnim simptomom, ki jih s seboj prinaša Parkinsonova bolezen, ter zdravljenju začetnih in napredovalnih faz bolezni. Bolj poglobljeno smo se posvetili definiciji kvalitete življenja ter v podpoglavju pozornost posvetili kvaliteti življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo. Za konec smo predstavili vprašalnik PDQ-39 in v podpoglavjih opisali vsako posamezno dimenzijo vprašalnika posebej. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo prišli do ugotovitev, ki dajejo odgovore na raziskovalni vprašanji. V raziskavi je sodelovalo 5 oseb, ki so diagnosticirane s Parkinsonovo boleznijo. Zbrani odgovori iz intervjujev kažejo na spremenjeno oz. zmanjšano kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo na področju komunikacije oz. pri sporazumevanju, pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti ter na področju koncentracije in spomina. Bolezen znižuje kvaliteto življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo tudi zaradi spremenjenega telesnega stanja, kar vpliva tudi na nižjo kakovost počutja v družbi drugih ljudi ter pri vsakdanjih izzivih, ki jih osebe doživljajo kot posledico bolezni. Bolezen so intervjuvanci na začetku zanikali in jo težje sprejemali, s časom so se ji začeli prilagajati in blažiti njene simptome. Pri sprejemanju in spoprijemanju jim je v veliko pomoč družina, ki so jo navedli za najpomembnejšega podpornika.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, osebe s Parkinsonovo boleznijo, kvaliteta življenja, kvaliteta življenja oseb s Parkinsonovo boleznijo, sprejemanje Parkinsonove bolezni
Objavljeno v ReVIS: 30.08.2023; Ogledov: 1285; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (790,44 KB)

6.
Fizioterapevtska obravnava bolnika z napredovano fazo Parkinsonove bolezni
Tina Selan, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod in namen: Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen z zgodnjim propadanjem dopaminergičnih nevronov v črni substanci. V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije bolnikov z napredovano PB. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo in ugotoviti kateri rehabilitacijski postopki so najbolj učinkoviti in kako le ti vplivajo na motorično stanje bolnikov. Metode: Uporabili smo sistematični pregled virov domače in tuje literature. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Pedro in COBISS. Rezultati: Sistematični pregled je pokazal, da ponavljajoče se vaje in vadba na tekalni stezi pomagajo izboljšati obseg gibanja, vzdržljivost, parametre hoje, funkcionalno dosegljive dejavnosti ter zlasti posturalno stabilnost in ravnotežje. Izkazalo se je tudi, da te vaje pomagajo zmanjšati padce in strah pred padci, kar lahko neposredno ali posredno prispeva k izboljšanju ravnotežja. Uporabnost: Predstavitev pristopov rehabilitacije pri napredovani PB z namenom zmanjšanja posledic napredovane bolezni, izboljšanja kakovosti življenja bolnikov, izboljšanju diagnostike, timskega sodelovanja. Omejitve: nezaključene raziskave in raziskave, ki se na raziskovano temo ne navezujejo.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, fizioterapevtska obravnava, fizioterapija, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 2020; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (405,52 KB)

7.
REHABILITACIJA PACIENTOV S PARKINSONOVO BOLEZNIJO
Luka Kretič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko rehabilitacije oseb s Parkinsonovo boleznijo (PB). Skozi nalogo smo predstavili slabosti ter prednosti rehabilitacijskih procesov ter kako le-ti vplivajo na pacienta. Naloga se usmerja v splosno obravnavo prepoznavanja PB, kako le-ta vpliva na potek zivljenja oseb s PB ter kako ucinke bolezni zreducirati in prirediti svoja ravnanja glede na bolezen. Izpostavili smo pomen strokovnjakov ter njihove metodologije zdravljenja na področju PB.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, rehabilitacija, pacient, demenca.
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2021; Ogledov: 3768; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh