Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Primerjava izračunov dodatne pokojnine
Saša Barle, 2019

Opis: Naše življenje je sestavljeno iz treh obdobij. Za zagotovitev mirnega tretjega življenjskega obdobja je potrebno razmišljati čim prej. V aktivni dobi vplačujemo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pa nam ne zagotavlja dostojne starostne pokojnine, saj staranje prebivalstva, razmerje med zaposlenimi in upokojenci in nezaposlenost prebivalstva, sili državo k novim pokojninskim reformam, ki pa so vse slabše. Cilj dodatnega pokojninskega varčevanja je ohranitev življenjskega standarda, saj ob upokojitvi močno upadejo dohodki, saj znaša državna pokojnina le del plače pred upokojitvijo, kar pa se mladi ne zavedajo. Varčujejo predvsem za kratkoročne cilje in rezerve, najpogosteje na banki ali doma, kjer pa denar izgublja vrednost zaradi inflacije. Dodatno pokojnino si lahko zagotovimo z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, naložbenim življenjskim zavarovanjem ali varčevanjem v vzajemne sklade.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Pokojnina, varčevanje, dodatno pokojninsko zavarovanje, življenjsko zavarovanje, vzajemni skladi.
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 2523; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
Vsebina podatkov matične evidence zavarovancev pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Irena Kolenič, 2019

Opis: Pravica do pokojnine je ena temeljnih človekovih pravic do socialne varnosti, ki je določena v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Pogoj za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podatki matične evidence zavarovancev so temeljni podatki, ki so potrebni pri odmeri pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistveni sta popolnost in pravilnost podatkov matične evidence zavarovancev, saj se samo v tem primeru o pravici odloči pravilno in tudi pravično, kajti podatki o plači v matični evidenci zavarovancev temeljijo na vplačanih prispevkih iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so podlaga za odločanje o pravici.Podatki matične evidence zavarovancev so se od uvedbe dalje spreminjali, na kar so vplivale tudi odločitve sodišč. V delu sta predstavljeni praksa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in praksa sodišč glede podatkov matične evidence. Predstavljeni sta praksi glede manjkajočih podatkov matične evidence zavarovancev in spornih podatkov, ki so zajeti v matični evidenci zavarovancev. Evidentirani podatki matične evidence zavarovancev so pomembni tako pri odločanju o upravičenosti do uveljavljane pravice kot tudi pri določanju višine prejemka priznane pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pokojnina, obvezno pokojninsko, invalidsko zavarovanje, matična evidenca zavarovancev, pokojninska osnova, socialna varnost
Objavljeno: 23.03.2020; Ogledov: 1840; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (931,18 KB)

5.
Revizija izkazov in pravilnosti posredovanih podatkov o plačah in nadomestilih plače za zakonito uveljavljanje pravic zavarovancev
Anita Bukovič, 2020

Opis: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je po zakonu edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, v katerem se pravice priznavajo praviloma po zaključku dolgega aktivnega obdobja zavarovancev, za kar so potrebni podatki, ki se zbirajo v vsem tem obdobju. Presoja izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice poteka na podlagi evidence o obdobjih zavarovanja, za katera so plačani predpisani prispevki, določitev višine prejemka (pokojnine, nadomestila) pa je odvisna od podatkov o višini plač oziroma drugih osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Ti podatki se vodijo v matični evidenci zavarovancev, kjer se evidentirajo, zbirajo in preverjajo pravilnosti podatkov o zavarovancih. Podatki o pokojninski dobi, ki niso vneseni v matično evidenco na podlagi prijav v zavarovanje in odjav iz zavarovanja, se vnašajo v matično evidenco na podlagi pravnomočnih odločb, s katerimi je pristojni organ ugotovil pokojninsko dobo, oziroma drugih javnih listin, iz katerih so razvidna obdobja in vrste dopolnjene pokojninske dobe. Ker so se podatki matične evidence v času od uvedbe spreminjali, so na to vplivale tudi odločitve sodišč. V magistrskem delu sta predstavljeni praksa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in praksa sodišč glede na podatke matične evidence. Predstavljena je praksa glede revizije podatkov v matični evidenci ter sporni podatki glede na opravljeno revizijo, saj so le ti pomembni pri določanju višine prejemka priznane pravice ter pri odločanju o upravičenju do uveljavljanja le-te.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pokojnina, matična evidenca zavarovancev, manjkajoči podatki, revizija podatkov, družbeniki, poslovodne osebe, zavarovalna podlaga
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 958; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (652,75 KB)

6.
Postopek odmere pokojnine na podlagi mednarodnega prava
Barbara Burić, 2022

Opis: Socialno zavarovanje predstavlja enega izmed temeljnih področij vsake socialne države, ki posamezniku daje določeno mero socialne varnosti v različnih življenjskih obdobjih. Prost pretok delovne sile med državami simbolizira svoboščino današnjega časa. Za njegovo učinkovito izvedbo pa se morajo države med seboj povezovati, da posamezniku zagotovijo te pravice tudi na mednarodni ravni. Tema socialnega zavarovanja je pomembna, tako z vidika znanstvenega kot praktičnega pomena za vsakega posameznika, ko se z njo sreča. Magistrsko delo predstavlja prispevek, ki je lahko vsem, predvsem pa zaposlenim izven svoje domovine, v pomoč pri razumevanju in urejanju svojih pravic iz pokojninskega zavarovanja. V svojem delu z uporabo zgodovinske, analitične, deskriptivne, primerjalne in teoretične metode pregledno in strnjeno ugotavljam vplive mednarodnega povezovanja na primeru odmere starostne pokojnine. Po uvodnem delu sledi zgodovinski pregled socialnega zavarovanja na nacionalni in mednarodni ravni. V drugem sklopu se posvečam veljavni slovenski zakonodaji z vidika osnovnih pravic iz obveznega zavarovanja. V osrednjem delu obravnavam meddržavna povezovanja sistemov, bodisi na podlagi dvostranskih povezovanj kot tudi na najširši način, ki ga predstavlja uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti v z vidika odmero pokojnine. V raziskovalnem delu je na podlagi primerov predstavljena odmera starostne pokojnine po slovenski pokojninski zakonodaji v vseh svojih vidikih ne glede na to, ali gre za dobo, dopolnjeno v Sloveniji, državi članici EU in EGS, državi pogodbenici ali tretji državi. Nazadnje v zaključku zajemam najpomembnejše ugotovitve raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna varnost, starostna pokojnina, pokojninska doba, dvostranski sporazumi, koordinacijske uredbe, Evropska unija, socialne pravice
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (790,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh