Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Parlamentarno nadzorstvo obveščevalno-varnostnih služb v Republiki Hrvaški
Dijana Ciriković, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Republika Hrvaška, parlamentarni nadzor, obveščevalne službe, policija
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 2909; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (714,40 KB)

2.
3.
4.
Odzivi in argumentacija zoper odločitev arbitražnega sodišča o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško
Lucija Gubenšek, 2017

Opis: Arbitraža je sporazumni razsojevalni postopek reševanja spora, kadar se stranke dogovorijo, da bodo obstoječi ali bodoči spor predložile arbitru ali arbitražnemu senatu, ki bo izdal dokončno in pravno zavezujočo arbitražno odločbo. Arbitražni postopek za določitev kopenske in morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pri Stalnem arbitražnem sodišču v Haaguje potekal od podpisa arbitražnega sporazuma med državama 4. novembra 2009 do izreka razsodbe 29. junija 2017. Z njim sta državi želeli dokončno razmejiti ozemlja, kjer meja od osamosvojitve obeh držav ni bila natančno določena ter končati teritorialne spore, predvsem na območju Piranskega zalivana skrajnem jugozahodnem delu meje in ob reki Murina severovzhodu. Po odločitvi sodišča je Sloveniji pripadlo tri četrtine Piranskega zaliva in stik z odprtim morjem, sporni del vasi Brezovec ob Muri in tista ozemlja, kjer so se katastrske površine po evidencah obeh držav prekrivale, a je Slovenija tam aktivneje uveljavljala oblast. Tak primer je vas Draga pri Sekulićih ob Sotli, medtem ko so sporni zaselki ob reki Dragonji na jugozahodu pripadli Hrvaški. Povsod, kjer so bili katastri usklajeni, so arbitri določili mejo po njihovih mejah, ne glede na praktične okoliščine. Sedaj,ko smo pridobili razsodbo,je Hrvaška ne želi spoštovati in implementirati, kot argument pa podaja, da je Slovenija s pogovorom med sodnikom in slovensko agentko kršila postopek arbitraže, zato se je Hrvaška odločila za enostranski odstop od arbitraže. Mnenje slovenskih politikov in pravnikov ter novinarjev je enotno, odločitev je korektna in jo bomo spoštovali in implementirali, tako mnenje imajo tudi druge države Evropske unije, pri tem pa tudi poudarjajo,da je arbitražna odločitev zavezujoča in dokončna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: arbitraža, Republika Hrvaška, Republika Slovenija, Piranski zaliv, meja
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1917; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
Od dvostranskega neuspešnega pogajanja k dogovoru o arbitraži med Slovenijo in Hrvaško
Vito Šaruga, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko določitve meje med Slovenijo in Hrvaško z vidika zgodovinskih dejstev, mednarodnopravnih podlag in političnih odločitev. Po osamosvojitvi je med novonastalima državama skoraj dve desetletji potekal dialog glede rešitve spornih vprašanj v zvezi z razmejitvijo ozemlja oziroma določitvijo meje, kjer ta pred tem še ni bila določena. V času pogajanj na bilateralni ravni je kljub zavezi, da bosta državi spoštovali stanje na dan 25. 6. 1991 in reševali spore na miren način ter se pri tem izogibali incidentom,prihajalo do incidentov v Piranskem zalivu, na spornih ozemljih pri Hotizi in ozemljih ob reki Dragonji. Ker kljub izhodiščem Badinterjeve komisije, asistenci uglednih mednarodnih pravnih strokovnjakov, prizadevanju diplomacij in vlad obeh držav ter jasno izraženimpričakovanjemoziroma zahtevammednarodne skupnosti in evropskih institucij na bilateralni ravni ni bilo mogoče doseči sporazumnega dogovora glede ključnih spornih območij na kopnem in določitve meje na morju,sta se državi na podlagi določb Ustanovne listine Združenih narodov, Deklaracije o načelih mednarodnega prava glede prijateljskih odnosov in Helsinške sklepne listine sporazumeli za mednarodno arbitražo. Temeljni namen arbitražnega sporazuma je vzpostavitev učinkovitega mehanizma za mirno rešitev mejnega spora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: arbitraža, Stalno arbitražno sodišče, Republika Slovenija, Republika Hrvaška
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 1778; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Izvrševanje razsodbe arbitražnega sodišča med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na področju ribištva
Maša Mlakar, 2021

Opis: V magistrskem delu je analizirano, s kakšno problematiko se srečuje Republika Slovenija in tudi Republika Hrvaška v postopkih izvajanja ribolova v spornem delu Piranskega zaliva. Za magistrsko delo je bil zelo pomemben vir arbitražna razsodba; z njeno razglasitvijo se je končal arbitražni postopek med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško 29. 6. 2017. Razsodba je dokončna in zavezujoča za obe pogodbenici, skladno z arbitražnim sporazumom in načeli mednarodnega prava. Z arbitražno razsodbo je bila prvič določena meja na kopnem in morju med državama, določen je bil stik Republike Slovenije z odprtim morjem (skladno z načelom pravičnosti in dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve) in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Ribolov se označuje kot pomemben vir preživetja od pradavnine vse do danes. Morje in pravica do ribolova sta postala splošni dobrini šele v 19. stoletju. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, natančneje Lovska in ribiška inšpekcija, je leta 2005 postal prekrškovni organ. Kot je bilo razvidno iz osmega poglavja magistrskega dela, nadzor in kontrolo na območju Piranskega zaliva izvaja Inšpekcija za morsko ribištvo, in sicer skladno z izrečeno arbitražno razsodbo. V magistrskem delu sta predstavljena dva konkretna prekrškovna postopka, ki ju je vodil Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo zoper hrvaška ribiča, ki sta izvajala nedovoljen ribolov. Na podlagi predstavitve je bilo razvidno prikazano, da uveljavitev arbitražne razsodbe na področju ribištva v Republiki Sloveniji predstavlja veliko problematiko. Ugotovljeno je, da je od leta 2018 mogoče zaznati nekorektno ravnanje tako Republike Slovenije kot tudi Republike Hrvaške v zvezi z izvajanjem ribolova v Piranskem zalivu, ki se kaže v spremstvu policije posamezne države. Navedbe, ki sta jih vsa ta leta uporabljali obe državi, da ribiči ne bodo utrpeli nobenih stroškov, saj je za to zagotovljeno s pravnimi akti obeh držav, ne vodijo do nobene rešitve problema. Dejstvo je, da so operativne in tehnične službe naredile vse, kar je bilo v njihovi pristojnosti. Iz številčnosti prekrškovnih postopkov, ki jih operativne in tehnične službe vodijo proti hrvaškim ribičem, je razvidno, da ravnanja teh služb ne dajejo velike legitimnosti, saj se dejanja hrvaških ribičev vsakodnevno ponavljajo in številčno tudi naraščajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: arbitraža, arbitražna razsodba, ribištvo, nezakonit ribolov, gospodarski ribolov, Piranski zaliv, sporno ozemlje, Republika Hrvaška, mejni spor
Objavljeno: 01.02.2022; Ogledov: 185; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh