Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Ali kosovo izpolnjuje pogoje za članstvo v Organizaciji združenih narodov
Ana Velikanje, 2017

Opis: Veliko je bilo polemik glede legitimnosti razglasitve neodvisnosti Kosova,o čemer je svoje mnenje podalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. Ugotovilo je, da Deklaracija o razglasitvi neodvisnosti Kosova ni v neskladju z mednarodnim pravom. Posledično lahko razumemo, da ni v nasprotju z mednarodnim pravom niti neodvisnost Kosova kot samostojne države. Kljub temu da je Kosovo priznalo veliko število držav,pa ima še vedno težave pri vstopu v OZN.V svojem diplomskem delu podrobneje analiziram posamezne pogoje, ki so zahtevani na podlagi 4. člena Ustanovne listine OZN. Opredelim se do tega ali Kosovo izpolnjuje pogoje državnosti, miroljubnosti, ali sprejema obveznosti iz Ustanovne listine ter ali je te obveznosti sposobno izpolnjevati. Največja ovira pri sprejemu niso pogoji iz 4. člena, slednje namreč Kosovo izpolnjuje. Vstop v organizacijo je Kosovu onemogočen zaradi Rusije, ki kot ena izmed stalnih članic Varnostnega sveta uveljavlja pravico veta. Pravica veta sicer izvira iz začetne dobe OZN in je bila ustanovljena z namenom blokiranja odločitve, ki bi bila skrajno v nasprotju z interesi katere izmed zmagovitih sil druge svetovne vojne (stalnih članic). Sprejetje take odločitve bi namreč lahko povzročilo celo spopad med stalnimi članicami in s tem ogrozilo primarni namen organizacije po zagotavljanju miru in varnosti. Kljub temu zgleda, da bi bilo koristno omejiti uporabo pravice veta, saj dosedanja pravila v bistvu ne preprečujejo njene zlorabe.Tudi naslednice nekdanje SFRJ so se spopadale z določenimi težavami ob vstopanju v OZN. Slovenija in Hrvaška ter Bosna in Hercegovina so v OZN vstopile brez večjih težav. V tistem času sta bili Srbija in Črna gora še skupna entiteta pod imenom Zvezna republika Jugoslavija, ki je želela biti naslednica nekdanje SFRJ. Za tem se je Črna gora odcepila od Srbije in posebej zaprosila za članstvo v OZN. Slovenija pri vstopu v OZN ni imela težav v primerjavi s Kosovom, saj so jo pred tem že priznale vse stalne članice Varnostnega sveta. V nasprotju z njo pa je Makedonija v organizacijo lahko vstopila samo pod pogojem, da je pristala na spremembo imena. Ime države je bistven element njene pravne subjektivitete ter njene državnosti. Izhajajoč iz tega so organi OZN s tem, ko so Makedoniji postavili dodaten pogoj za vstop v organizacijo, kršili norme mednarodnega prava ter temeljno načelo OZN o suvereni enakosti vseh držav članic. Prav tako je bilo tako ravnanje v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: neodvisnost Kosova, pravica do samoodločbe, OZN, zloraba pravice veta, vstop bivših republik SFRJ v OZN
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 462; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (670,38 KB)

4.
Vprašanje nasledstva SFRJ
Valentina Šegula, 2016

Opis: Razpad nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ) je bil buren proces, ki je odprl številna nasledstvena vprašanja. Arbitražna komisija mednarodne konference o bivši Jugoslaviji je v svojih 15 mnenjih razjasnila številna nasledstvena vprašanja in opredelila pojem državne lastnine SFRJ. Dunajski konvenciji iz leta 1978 in 1983 sta poleg arbitražne komisije predstavljali podlago za nadaljnja nasledstvena pogajanja držav naslednic. Države naslednice so po skoraj desetih letih pogajanj podpisale sporazum o vprašanjih nasledstva. Poglavitni razlog za podaljšana pogajanja je bilo vztrajanje Zvezne republike Jugoslavije (v nadaljevanju ZRJ) na stališču, da je edina nosilka kontinuitete po nekdanji SFRJ. Po demokratičnih spremembah v vodstvu ZRJ in padcu Miloševićevega režima je bilo možno zaključiti postopek nasledstvenih pogajanj. Sporazum je edina multilateralna pogodba, ki so jo države naslednice podpisale kot enakovredni subjekti mednarodnega prava. Sestavlja ga sedem prilog, ki obravnavajo premično in nepremično premoženje, diplomatska in konzularna predstavništva, državne arhive, pokojnine, druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti, zasebno premoženje in pridobljene pravice ter finančna sredstva in obveznosti. Eno najpomembnejših nerešenih vprašanj je vprašanje starih deviznih vlog varčevalcev. Po številnih zamujenih priložnostih za razrešitev tega vprašanje je bilo vprašanje časa, kdaj se bodo varčevalci obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). ESČP je v pilotni sodbi na primeru Ališić odločilo v prid varčevalcem. Odločilo je, da sta Slovenija in Srbija odgovorni za kršitev Protokola št. 1. Slovenija je pokazala pripravljenost spoštovati sodbo in slovenski državni zbor je sprejel Zakon o poplačilu neizplačanih starih deviznih vlog. Kljub temu da pomeni sporazum o vprašanjih nasledstva ogromen dosežek, ostajajo številna nasledstvena vprašanja neurejena. Slovenija se bo tako soočala s pravično razdelitvijo jamstva za stare devizne vloge varčevalcev, z dokončanjem delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev,kulturne dediščine, arhivov ter njihovo digitalizacijo ter z delitvijo finančnih sredstev v bankah z mešanim kapitalom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasledstvo držav, sukcesija držav, mednarodno pravo, mednarodna arbitraža, hranilne vloge, SFRJ, Jugoslavija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 431; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (372,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh