Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 258
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Finančni mehanizem EGP in norveški finančni mehanizem v Sloveniji
Silvija Jakopovič, 2016

Opis: Države donatorice - Islandija, Liechtenstein in Norveška - s finančnimi sredstvi prispevajo k redukciji razlik med državami upravičenkami, vključenimi v Evropski gospodarski prostor. Slovenija je bila do sredstev iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma upravičena v programskem obdobju 2004-2009 in v programskem obdobju 2009-2014; slednji se trenutno še izvaja. V programskem obdobju 2004-2009 je bilo Sloveniji skupno dodeljenih 18,594 milijona EUR bruto sredstev iz navedenih mehanizmov. Pri črpanju sredstev je bila naša država zelo uspešna, saj ji je bilo izplačanih več kot 93 % vseh dodeljenih sredstev, kar jo uvršča na peto mesto med petnajstimi državami, ki so bile upravičene do navedenih sredstev. Za tekoče programsko obdobje 2009-2014, ki se v načinu izvajanja bistveno razlikuje od predhodnega sistema, je Sloveniji na voljo 26,9 milijona EUR bruto sredstev za izvajanje programov, ki imajo različne prioritetne vsebine. Ker je eden od dveh ključnih ciljev finančnih mehanizmov krepitev bilateralnih odnosov med državami udeleženkami, je Slovenija del dodeljenih sredstev namenila za njihovo krepitev; ta so signifikantno pripomogla h krepitvi odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Sredstva finančnih mehanizmov pomenijo pomemben vir financiranja projektov iz različnih področij, saj so na voljo za različna vsebinska področja in organizacije z različnim pravnim statusom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: finančni mehanizmi, Evropski gospodarski prostor, Norveški finančni mehanizmi, bilateralni odnosi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 3839; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (943,15 KB)

12.
Pravni vidiki udeležbe slovenskega podjetja na azerbajdžanskem trgu
Darija Jamnik, 2016

Opis: Mnoga slovenska podjetja se zaradi znižanja gospodarske rasti in konkurence na domačem trgu odločajo za širitev na bolj oddaljene trge. Republika Azerbajdžan, kavkaška dežela ognja, ki je zelo bogata z nafto, predstavlja našemu gospodarstvu oziroma podjetjem velik izziv na področju mednarodnega sodelovanja. Za gospodarska podjetja je med drugim pomembno, da imajo stabilno poslovno okolje, torej ustrezno zakonodajo ter pravosodni sistem, ki deluje hitro in pravično. Pri tem ima pomembno vlogo tudi država ter vse njene institucije. Magistrska naloga z raziskovalnim pristopom prouči slovensko in azerbajdžansko zakonodajo ter le-to analizira tudi v odnosu do Evropske unije oziroma njenih smernic. Izpostavljen je primer dobre prakse internacionalizacije podjetja na azerbajdžanski trg. Raziskovanje obsega tudi problematiko mednarodnega sodelovanja, s katero se srečujejo akterji, zlasti glede pomoči naše države pri osvajanju tujega trga ter nadaljnjih pričakovanj od azerbajdžanskega trga. Rezultati magistrske naloge kažejo na nujnost sprememb in odpravo pomanjkljivosti na področju gospodarske politike mednarodnega sodelovanja ter nujno zagotovitev temeljnih pogojev za vzdržno gospodarsko rast in razvoj v Republiki Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno sodelovanje, poslovno okolje, internacionalizacija, slovenska podjetja v tujini, azerbajdžanski trg, Slovenija, Azerbajdžan, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 3309; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (13,00 MB)

13.
Organizirani kriminal kot vir ogrožanja mednarodne in nacionalne varnosti
Bor Jeglič, 2016

Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj strateškega koncepta odkrivanja in preprečevanja organizirane kriminalitete na mednarodni ravni, v okviru Evropske unije in na nacionalni ravni ter ukrepi, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu zoperstavljanju temu relativno novemu družbenemu fenomenu. Mednarodna skupnost na ta kriminalni izziv v preteklosti ni odgovarjala usklajeno. Kljub množici sprejetih ukrepov, le-ti niso bili zadostni in sistemsko povezani. Glede na kazalce in napovedane trende ter vire ogrožanja s strani organiziranih kriminalnih združb, bi bilo potrebno nadgraditi obstoječo ali celo oblikovati novo razvojno paradigmo na tem področju. Organizirana kriminaliteta ima transnacionalne značilnosti in brez izgradnje skupne mednarodne strategije in sodelovanja v njenem preiskovanju smo obsojeni na neuspeh. Ob tem tudi ne gre spregledati dejstva, da s klasičnimi preiskovalnimi metodami praktično ni več mogoče učinkovito preiskovati hujših kaznivih dejanj, sploh pa dejavnosti organiziranih kriminalnih združb. Uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov predstavlja zato nekakšen ˝sine qua non˝ sodobnega odkrivanja teh dejavnosti, pri čemer so čeri njihove čezmerne uporabe in s tem tudi možnosti kršenja človekovih pravic večstranske. Različna organiziranost preiskovalnih organov posameznih držav, neenotni dokazni standardi in pravne podlage za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov ter njihova časovna omejenost v dobršni meri zmanjšujejo ali celo onemogočajo učinkovitost zoperstavljanja hujšim oblikam kaznivih dejanj in organizirani kriminaliteti. Na podlagi primerjalne analize teh standardov med posameznimi državami smo opredelili spremembe, ki bi lahko tako na sistemski, zakonodajni in operativni ravni omogočile višjo raven usklajenosti v slovenski preiskovalni praksi in s tem zagotovili učinkovitejše zoperstavljanje dejavnostim organiziranih kriminalnih združb.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizirana kriminaliteta, mednarodna varnost, nacionalna varnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalni model preiskovanja, prikriti preiskovalni ukrepi, človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 10279; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

14.
Nujna medicinska pomoč in zdravstvena oskrba na javnih prireditvah
Anja Kaloper, 2016

Opis: V magistrski nalogi z naslovom ˝Nujna medicinska pomoč in zdravstvena oskrba na javnih prireditvah˝ sem raziskovala področje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, podrobneje problematiko, ki se je pojavljala na tem področju, in reševanje le-te ter reševanje upravnih postopkov v zvezi s to temo. V zvezi s temo sem najprej raziskala področje pravice do javnega zbiranja, in sicer skozi Ustavo Republike Slovenije, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Pri tem sem obravnavala tudi Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem obnašanju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ter Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. Omenila sem tudi Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Prav tako sem vključila odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. V nadaljevanju sem navedla področje normativne ureditve javnih zbiranj v Republiki Sloveniji, podrobneje pa na področju zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, za katere je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa. Predvsem sta me zanimala problematika v upravnih postopkih na tem področju ter reševanje le-te. Omenjeno temo sem obravnavala tudi skozi normativno ureditev tega področja v Republiki Avstriji, Republiki Hrvaški, Republiki Poljski ter Republiki Finski. Pri raziskovanju hipoteze sem analizirala še vprašalnike, ki sem jih posredovala upravnim enotam, pristojnim za izdajo dovoljenj za izvedbo javnih prireditev, če gre za prireditev na javni cesti, če predstavlja izredno uporabo ceste; za mednarodno športno prireditev in člansko tekmovanje v kolektivnih športih, če na njem sodeluje vsaj en klub prve državne lige; za prireditev, na kateri se uporabljajo odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi ali premoženje; za prireditev, na kateri se pričakuje več kot tri tisoč udeležencev. Vprašalnik sem posredovala tudi javnim zdravstvenim zavodom, da bi pridobila podrobnejše odgovore v zvezi z zdravstvenim varstvom na javnih prireditvah. V magistrski nalogi sem v zvezi s prej navedenim ugotavljala, ali v omenjenih državah članicah Evropske unije obstajajo primeri dobrih praks na področju normativne ureditve zdravstvenega varstva na javnih zbiranjih. Ugotavljala sem tudi, ali so primeri dobrih praks na področju dela upravnih enot in zdravstvenih zavodov, ki bi jih bilo primerno prenesti na področje normativne ureditve v Republiki Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javne prireditve, nujna medicinska pomoč, zdravstvena oskrba, zdravstveno varstvo, pravica do javnega zbiranja, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 3056; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

15.
Sistem izobraževanja voznikov motornih vozil
Tomaž Kapus, 2016

Opis: Cestni promet se je skozi čas zelo razvil in če želimo poskrbeti, da bomo v cestnem prometu varni, je potrebno vse udeležence konstantno izobraževati, njihove izvajalce, ki skrbijo, da so udeleženci v cestnem prometu ustrezno izobraženi in usposobljeni, pa pri svojem delu tudi nadzirati. Seveda mora biti nadzor smiseln in usmerjen na področje, kjer lahko prihaja do zlorab in posledično do slabše izobraženih voznikov, kar poveča tveganje za povzročitev prometnih nesreč in s tem slabše varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. V magistrskem delu smo tako pregledali slovensko zakonodajo s področja izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil in ugotavljali, ali je kot taka ustrezna za kvalitetno in učinkovito izobraževanje kandidatov za voznike motornih vozil. Pregledali smo tudi zakonodajo s področja opravljanja nadzora vseh nadzornih organov, kjer nas je zanimalo, ali je lahko nadzor nad delom šol vožnje ustrezen, učinkovit in do katere mere smiseln. In ne nazadnje smo v magistrskem delu preverili, kako bi s pomočjo zakonodaje in pristojnih nadzornih organov izboljšali stanje na področju izobraževanja kandidatov za voznike motornih vozil, da bi se posledično lahko zagotovila večja varnost na cestah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje voznikov motornih vozil, šola vožnje, avtošola, varnost prometa, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 3434; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (687,82 KB)

16.
Razmerje med državo in samoupravno lokalno skupnostjo z vidika delitve pristojnosti ter izvrševanja nadzora
Boštjan Kelenc, 2016

Opis: Državo v širšem pomenu lahko razumemo kot družbeno skupnost, ki jo na določenem ozemlju prisilno ureja državna oblast. Gre za nekakšno kombinacijo ozemlja, prebivalstva in prisilne državne oblasti. Državo v ožjem pomenu pa lahko razumemo kot organizacijo javne oblasti v posamezni družbi, torej kot državno oblast, ki ima monopol nad sredstvi za fizično prisiljevanje in nad njihovim izvrševanjem. Državna oblast pa se uresničuje preko različnih oblastnih funkcij države. To so različne oblastne dejavnosti, ki so deljene in jih izvajajo različni državni organi. Ustava Republike Slovenije pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. V magistrskem delu bomo tako v začetnem delu obravnavali temeljne pojme, da bi lažje umestili predmet lokalne samouprave v sistem oblasti. V nadaljevanju bomo obravnavali teoretično opredelitev lokalne samouprave ter normativno ureditev oziroma pravno podlago za ustanovitev in delo samoupravnih lokalnih skupnosti. Sledil bo zgodovinski pregled lokalne samouprave na Slovenskem, skozi katerega bomo prišli do ureditve tega vprašanja v sedanjosti. Tako bomo predstavili organiziranost občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Osrednje mesto v magistrskem delu bo namenjeno prikazu pristojnosti oziroma nalog, ki jih izvajajo samoupravne lokalne skupnosti ter prikazu razmerja z državno oblastjo ob tem. Ključno bo tudi poglavje o nadzoru nad delom lokalnih skupnosti, ki mora biti vzpostavljen, da ne bi prihajalo do prekoračitve pooblastil oziroma do zlorabe (lokalne) oblasti. V sklepnem delu bomo povzeli naše ugotovitve in s tem utemeljili področje raziskovanja oziroma obravnavane teme.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samoupravljanje, lokalne skupnosti, lokalna samouprava, zakonodajna oblast, izvršilna oblast, sodna oblast, delitev oblasti, izvrševanje nadzora, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 3217; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (692,00 KB)

17.
Analiza postopka pridobitve gradbenega dovoljenja
Barbara Kljun, 2016

Opis: Področje urejanja prostora in graditve objektov urejajo štirje krovni zakoni iz leta 2003, ki so bili že večkrat spremenjeni in dopolnjeni tako, da so postali nepregledni in med seboj neusklajeni, poleg tega to področje ureja kopica sektorskih zakonov in podzakonskih predpisov s področja ohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja z vodami, kmetijskih zemljišč in gozdov, varstva kulturne dediščine. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je zagotovo eden izmed najzahtevnejših upravnih postopkov, v katerem se prepletata javni interes in zasebni interes posameznika. Upravni organ je v postopku dolžan varovati javni interes, hkrati pa mora paziti na to, da pravice posameznika ne omejujejo pravice drugih. Investitor mora v postopku izdaje gradbenega dovoljenja premagati številne administrativne ovire, medtem ko uradniki v upravnih enotah pogosto opozarjajo na slabo pripravljene prostorske akte, pomanjkljivo in neusklajeno projektno dokumentacijo, na veliko število med seboj neusklajenih področnih predpisov, vse to pa negativno vpliva na pravno varnost investitorjev. Zaradi povečanja zagotovitve pravne varnosti in posledično zaupanja v državni aparat bi bilo potrebno poenotiti zakonodajo na tem področju. Pomemben dejavnik v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja predstavljajo tudi odnosi med udeleženci postopka. Uradniki se pogosto srečujejo z jeznimi ali prizadetimi sosedi in velik dosežek je, če uradniku uspe, da se stranke med seboj pobotajo oziroma sklenejo določen kompromis.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: urejanje prostora, poseg v prostor, gradnja objektov, gradbeno dovoljenje, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3902; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (662,08 KB)

18.
Človekove pravice duševno bolnih oseb
Rebeka Kocbek, 2016

Opis: Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Zakon o duševnem zdravju je v Republiki Sloveniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na račun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. Velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spoštovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna predvsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so Zelena knjiga, Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah članicah Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševno bolne osebe, duševne motnje, duševno prizadeti, človekove pravice, hospitalizacija, stresne motnje, javno duševno zdravje, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3912; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

19.
Znanstveni nazivi v Slovenski vojski
Slavko Kolar, 2016

Opis: Izhodišče za pisanje magistrskega dela z naslovom Znanstveni nazivi v Slovenski vojski je nedvomno dejstvo, da slovenski vojaški izobraževalni sistem še vedno ni del javnega izobraževalnega sistema, čeprav je z izvajanjem nekaterih programov z njim tudi delno povezan, iz tega pa izhaja, da ni skladen z bolonjskim procesom. Z bolonjskim procesom so želele članice Evropske unije poenotiti evropski visokošolski sistem in prostor z zagotavljanjem njegove kakovosti. Na ta način naj bi se zagotovilo pospeševanje evropske dimenzije, razvoj Evropske unije kot družbe, ki temelji na znanju. Naslednje izhodišče za pisanje magistrskega dela je bilo to, da smo ponovno želeli preveriti stanje pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in ga primerjati med letom 2009 in letom 2015. Večina držav članic Evropske unije je sistem vojaškega izobraževanja uskladila z bolonjskim procesom in to tako, da je le-ta postal del javnoveljavnega visokošolskega sistema in tako na ta način spada v bolonjski proces. Slovenski vojaški izobraževalni proces je sestavni del Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo in zaradi tega relativno zaprt za zunanje predavatelje in študente. V kakovostnem smislu ne uporablja enakih meril kot javni izobraževalni sistem. Pridobitev znanstvenega naziva pomeni za posameznika potrditev opravljenega izobraževalnega procesa, v katerem je pridobival različna nova znanja, spoznanja in vedenja. Tudi v Slovenski vojski so pripadniki z znanstvenimi nazivi, ki bi se morali čutiti odgovorne in biti najbolj aktivni pri razvoju in spreminjanju vojaškega izobraževalnega sistema ter ga kakovostno nadgrajevati. Za razumevanje vsebine znanstvenih nazivov v Slovenski vojski je pomemben teoretični del magistrskega dela, v katerem smo predstavili znanost, vojaško znanost, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, vojaško izobraževanje in usposabljanje. V tem delu magistrske naloge še omenimo poglavje, kjer predstavimo vojaškostrokovno literaturo, v kateri lahko objavljajo svoje dokumente/dela pripadniki z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo opravili primerjalno analizo kadra z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski, kjer smo pridobili podatke o številu pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in o njihovi znanstveni aktivnosti ter jih nato primerjali z letom 2009 in letom 2015.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Slovenska vojska, znanstveni nazivi, vojaška znanost, kazalci kakovosti, standardizacija, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3580; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

20.
Zemljiškoknjižna ureditev vodnih zemljišč
Brigita Korošec, 2016

Opis: Za potrebe upravljanja in gospodarjenja z vodami predvideva zakonodaja s področja voda določitev in evidentiranje vodnih zemljišč. Magistrsko delo obravnava te načine evidentiranja vodnih zemljišč in ureditev statusa vodnega javnega dobra v javnih evidencah glede na različne pravne podlage. Podrobneje so predstavljene določbe Zakona o vodah o evidentiranju vodnih zemljišč v javnih nepremičninskih evidencah in pravila, ki se pri tem evidentiranju uporabljajo. Izpostavljena je potreba po tem, da se v tej zvezi vzpostavi dejanska raba prostora. Nazadnje je nakazana tudi posebna problematika togih pravil na področju nepremičnin, ki otežujejo ustrezno umestitev voda v tako zakonodajo. Avtorica te magistrske naloge se v delu osredotoča na dejansko rabo in lastništvo vodnih zemljišč ter posledično na usklajenost uradnih evidenc s stanjem v naravi, ki pa se razlikujeta. Razlog za odstopanja gre iskati predvsem v tem, da se struge vodotokov skozi desetletja premikajo, bodisi po izvedenih regulacijah ali po naravni poti. Tako obstajajo v Republiki Sloveniji vodna zemljišča v naravi in vodna zemljišča po evidenci zemljiškega katastra. V primerih, kjer se izkaže, da so podatki o isti parceli vodnega zemljišča iz obeh podatkovnih virov različni, je treba uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim. Predstavljena so različna problemska področja oz. skupine posameznih primerov neskladij, ki se jih lahko obravnava enako, in postopki ureditve, ki privedejo do urejenega stanja evidenc zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Na podlagi analize veljavne zakonodaje je prikazan pravilen način ureditve vodnih zemljišč z lastninskega vidika in postopek vpisa oz. izbrisa statusa vodnega javnega dobra na obravnavanem področju. Z ažurnimi in realnimi evidencami vodnih zemljišč v Republiki Sloveniji, določenimi na podlagi strokovno vodarskih kriterijev in določenih statusih vodnih zemljišč, je omogočeno uveljavljanje pravnega režima vodnih zemljišč in omejevanje lastninske pravice na parcelah v zemljiškem katastru. Kakovostno vzpostavljene in urejene zbirke podatkov o vodnih zemljiščih, ki vsebujejo ažurne podatke, bi pripomogle k boljšemu upravljanju, razpolaganju in načrtovanju z vodami, zagotavljajo pa tudi pravno varnost lastnikom nepremičnin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodno zemljišče, naravno vodno javno dobro, lastništvo vodnih zemljišč, status vodnih zemljišč, meja vodnega zemljišča, zemljiški kataster, zemljiška knjiga, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3952; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh