31. Pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti na primeru Republike Poljske in Republike Slovenije : magistrsko deloMaša Pikon, 2023, magistrsko delo Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je postopek, s katerim se namerno prekine ali konča nosečnost. Redko katera tema ima toliko nasprotujočih si mnenj, ki so si v tako diametralnem nasprotju. Med ukrepi za preprečitev rojstva mora imeti prednost prevencija, splav naj bi bil le izhod v sili. Vseeno gre pri umetni prekinitvi nosečnosti za ukrep, ki je za posameznico zelo velikega pomena, saj predstavlja edini način, ki omogoči, da se prepreči rojstvo otroka po samem spočetju. V magistrskem delu je obravnavana pravica do umetne prekinitve nosečnosti v Republiki Sloveniji ter v Republiki Poljski. Prikazan je zgodovinski razvoj ter celotna pravna ureditev obravnavanega področja obeh držav s posebnim poudarkom na sodni praksi Ustavnega sodišča Republike Poljske, ki je v odločbi K 1/20 omejilo dostop do umetne prekinitve nosečnosti, s tem ko je možnost opravljanja umetne prekinitve nosečnosti v primerih, ko prenatalni testi pokažejo neozdravljivo bolezen zarodka ali njegovo hudo in nepopravljivo okvaro, razglasilo za neustavno. Posebno poglavje je namenjeno spoštovanju načela vladavine prava v obeh obravnavanih državah. V magistrskem delu je prikazana tudi ureditev umetne prekinitve nosečnosti v mednarodnem pravu. Stroge oblike prepovedi in kriminalizacije umetne prekinitve nosečnosti pripeljejo do tega, da se le-te ne opravljajo v varnem okolju z zdravniki, ampak v podzemlju, kjer je življenje ženske toliko bolj ogroženo. Namen tega dela je opozarjanje na ureditev, ki prepoveduje in nesorazmerno omejuje umetno prekinitev nosečnosti in neizogibne posledice, ki taki ureditvi sledijo.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, splav, Republika Slovenija, Republika Poljska, vladavina prava, mednarodno pravo človekovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 1424; Prenosov: 94
 Celotno besedilo (807,64 KB) |
32. |
33. |
34. |
35. |
36. Pravna ureditev človekovih pravic žensk v Sloveniji, Evropski uniji in Savdski Arabiji : magistrsko deloGaja Lesica, 2022, magistrsko delo Opis: Za razliko od dosedanjih raziskav, ki obravnavajo uveljavljanje in uresničevanje pravic žensk samo v teoriji ali samo v praksi, magistrsko delo namenja več pozornosti analizi uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk skozi obravnavo obeh. Magistrsko delo torej vsebuje osnovne pojme, najpogostejše kršitve na področju pravic žensk, nastanek in razvoj človekovih pravic žensk, njihovo uresničevanje in uveljavljanje, kompilacijo vseh pravnih dokumentov v zvezi s pravicami žensk in njihov podroben pregled v Sloveniji, Evropski uniji in v Savdski Arabiji. Teoretični in empirični del vključujeta različne metode, kot sta deskripcija in kompilacija, uporabljena je induktivna metoda, metoda sinteze, kvantitativna metoda in opisna analiza. Namen magistrskega dela ja ugotoviti praktični vidik uporabe pravnih dokumentov s področja uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje Ali so se človekove pravice žensk skozi pravno ureditev razvile tudi v praksi? Analiza osnovnih pojmov, preveritev stanja na področju enakosti, soočenje s problematiko utiranja človekovih pravic žensk, preučitev pravnih dokumentov, razgledanosti in ugotovitev stanja ozaveščenosti populacije glede pravic žensk in ugotovitev, ali ženske uživajo enakost tako v teoriji kot v praksi, so glavni cilji magistrskega dela. Iz magistrskega dela je moč ugotoviti, da so anketirane osebe dobro ozaveščene o najpogostejših kršitvah pravic žensk, da ženske v primerjavi z moškimi ne uživajo enakih pravic na gospodarskem, političnem in socialnem področju, da so pravice žensk v Savdski Arabiji manj razvite in da ženske na vodilnih položajih v teoriji ne uživajo takšne podpore s strani družbe pri zasedanju le teh kot moški, v praksi pa temu ni tako. Magistrsko delo je tako pomemben prispevek k stroki na področju uveljavljanja in uresničevanja pravic žensk, saj opozarja na pomanjkljivosti in podaja morebitne predloge in ukrepe, hkrati pa je doprinos in pomoč k ozaveščanju družbe glede pravic žensk.
Ključne besede: človekove pravice žensk, enakost, pravni dokumenti, Slovenija, Evropska unija, Savdska Arabija
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2023; Ogledov: 1279; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,68 MB) |
37. Medkulturna komunikacija: študija primera čezmejnega sodelovanja na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine Gorica : magistrska nalogaTea Podobnik, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi obravnavamo kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in Italijani ter
zgodovinske dejavnike, ki najbolj vplivajo na čezmejno sodelovanje med njimi. Osredotočili
smo se na območje Mestne občine Nova Gorica in Gorica, saj je tukaj čezmejno sodelovanje
zelo razvito na političnem, institucionalnem in gospodarskem področju, zato je potreba po
razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na odnose sodelujočih, ki izhajajo iz različnih kultur, še
toliko večja. Nekoč enotno območje je danes razdeljeno med dve državi, Italijo in Slovenijo.
Oba naroda pa sta tu sobivala že od nekdaj in odnosi med njima so se skozi zgodovino
spreminjali. Da bi lahko razumeli današnje stanje, je bilo torej potrebno pogledati tudi
zgodovinski razvoj dogodkov.
Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo. Z analizo obstoječe znanstvene literature
smo na osnovi medkulturnih in jezikovnih modelov štirih izbranih znanstvenikov opredelili
kulturne in jezikovne razlike, ki lahko vplivajo na interakcijo v procesih čezmejnega
sodelovanja. S podatki pridobljenimi v fokusni skupini pa smo ugotavljali, kako te razlike
vplivajo na čezmejno sodelovanje v praksi, pri izvedbi skupnih projektov.
Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti bistvene kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in
Italijani, ki definirajo dinamiko čezmejnega sodelovanja in lahko negativno vplivajo na
komunikacijo med njimi. V nadaljevanju smo razvili model usposabljanja, ki bo lahko služil
izvajalcem usposabljanj za pripravo programa za zaposlene na področju čezmejnega
menedžmenta. Namen usposabljanja je na praktičnih primerih predstaviti ugotovljene razlike,
da jih lahko udeleženci spoznajo, razumejo, se jih zavedajo in upoštevajo pri medsebojni
čezmejni komunikaciji. Ciljna skupina usposabljanja so predvsem tisti, ki se pri svojem
vsakodnevnem delu srečujejo s pripadniki druge kulture na obravnavanem čezmejnem
območju.
Ključne besede: Slovenija, Italija, Nova Gorica, Gorica, čezmejno sodelovanje, medkulturnost, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 1537; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,45 MB) |
38. Pravna ureditev človekovih pravic žensk v Sloveniji, Evropski uniji in Savdski Arabiji : magistrsko deloGaja Lesica, 2022, magistrsko delo Opis: Za razliko od dosedanjih raziskav, ki obravnavajo uveljavljanje in uresničevanje pravic žensk samo v teoriji ali samo v praksi, magistrsko delo namenja več pozornosti analizi uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk skozi obravnavo obeh. Magistrsko delo torej vsebuje osnovne pojme, najpogostejše kršitve na področju pravic žensk, nastanek in razvoj človekovih pravic žensk, njihovo uresničevanje in uveljavljanje, kompilacijo vseh pravnih dokumentov v zvezi s pravicami žensk in njihov podroben pregled v Sloveniji, Evropski uniji in v Savdski Arabiji. Teoretični in empirični del vključujeta različne metode, kot sta deskripcija in kompilacija, uporabljena je induktivna metoda, metoda sinteze, kvantitativna metoda in opisna analiza. Namen magistrskega dela ja ugotoviti praktični vidik uporabe pravnih dokumentov s področja uveljavljanja in uresničevanja človekovih pravic žensk in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje Ali so se človekove pravice žensk skozi pravno ureditev razvile tudi v praksi? Analiza osnovnih pojmov, preveritev stanja na področju enakosti, soočenje s problematiko utiranja človekovih pravic žensk, preučitev pravnih dokumentov, razgledanosti in ugotovitev stanja ozaveščenosti populacije glede pravic žensk in ugotovitev, ali ženske uživajo enakost tako v teoriji kot v praksi, so glavni cilji magistrskega dela. Iz magistrskega dela je moč ugotoviti, da so anketirane osebe dobro ozaveščene o najpogostejših kršitvah pravic žensk, da ženske v primerjavi z moškimi ne uživajo enakih pravic na gospodarskem, političnem in socialnem področju, da so pravice žensk v Savdski Arabiji manj razvite in da ženske na vodilnih položajih v teoriji ne uživajo takšne podpore s strani družbe pri zasedanju le teh kot moški, v praksi pa temu ni tako. Magistrsko delo je tako pomemben prispevek k stroki na področju uveljavljanja in uresničevanja pravic žensk, saj opozarja na pomanjkljivosti in podaja morebitne predloge in ukrepe, hkrati pa je doprinos in pomoč k ozaveščanju družbe glede pravic žensk.
Ključne besede: človekove pravice žensk, enakost, pravni dokumenti, Slovenija, Evropska unija, Savdska Arabija
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 2036; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,68 MB) |
39. Položaj priseljenk iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji : diplomska nalogaEna Bašagić, 2022, diplomsko delo Opis: V naši diplomski nalogi smo obravnavali vprašanje položaja žensk iz Bosne in Hercegovine
ob preselitvi v Republiko Slovenijo. Glede na to, da se v Slovenijo vsako leto priseli veliko
število ljudi, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, vključno z Bosno in Hercegovino, smo želeli
ugotoviti, kako se migranti prilagajajo novemu okolju. Odločili smo se, da bomo preučevali
samo žensko populacijo, saj so se ženske delno prisiljene seliti v Slovenijo, da bi lahko bile z
možem in obdržale družino skupaj. Na začetku je predstavljen teoretični del, kjer so opisani
različni pojmi, ki se nanašajo na našo raziskavo. Temu sledita metodološki del in raziskovalni
del. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo s pomočjo anketnega
vprašalnika pridovili mnenje žensk iz Facebook skupine »Bosanke v Sloveniji«. Skupina šteje
10.400 članic, različnih starosti in iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. V delu se
osredotočamo na ženske, ki so prišle v Slovenijo po letu 1991, torej po osamosvojitvi
Slovenije. Dobljene rezultate smo primerjali s prejšnjimi podatki in rezultati drugih avtorjev,
ki smo jih pridobili s pregledom obstoječe literature. Grafično smo jih predstavili s pomočjo
Excela. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali zaključke in
ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili. V diplomski nalogi smo potrdili hipotezi, da je za
večino migrantk privajanje na slovensko kulturo predstavljalo problem in izziv ter da stopnja
izobrazbe vpliva na manjši občutek manjvrednosti. Na podlagi rezultatov anketnega
vprašalnika smo zavrnili hipotezo, da so priseljenke iz Bosne in Hercegovine diskriminirane
na podlagi nacionalne pripadnosti.
Ključne besede: migracije, priseljenci, Slovenija, Bosna in Hercegovina, položaj, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1102; Prenosov: 21
Celotno besedilo (657,83 KB) |
40. |
