Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanstveni nazivi v Slovenski vojski
Slavko Kolar, 2016

Opis: Izhodišče za pisanje magistrskega dela z naslovom Znanstveni nazivi v Slovenski vojski je nedvomno dejstvo, da slovenski vojaški izobraževalni sistem še vedno ni del javnega izobraževalnega sistema, čeprav je z izvajanjem nekaterih programov z njim tudi delno povezan, iz tega pa izhaja, da ni skladen z bolonjskim procesom. Z bolonjskim procesom so želele članice Evropske unije poenotiti evropski visokošolski sistem in prostor z zagotavljanjem njegove kakovosti. Na ta način naj bi se zagotovilo pospeševanje evropske dimenzije, razvoj Evropske unije kot družbe, ki temelji na znanju. Naslednje izhodišče za pisanje magistrskega dela je bilo to, da smo ponovno želeli preveriti stanje pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in ga primerjati med letom 2009 in letom 2015. Večina držav članic Evropske unije je sistem vojaškega izobraževanja uskladila z bolonjskim procesom in to tako, da je le-ta postal del javnoveljavnega visokošolskega sistema in tako na ta način spada v bolonjski proces. Slovenski vojaški izobraževalni proces je sestavni del Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo in zaradi tega relativno zaprt za zunanje predavatelje in študente. V kakovostnem smislu ne uporablja enakih meril kot javni izobraževalni sistem. Pridobitev znanstvenega naziva pomeni za posameznika potrditev opravljenega izobraževalnega procesa, v katerem je pridobival različna nova znanja, spoznanja in vedenja. Tudi v Slovenski vojski so pripadniki z znanstvenimi nazivi, ki bi se morali čutiti odgovorne in biti najbolj aktivni pri razvoju in spreminjanju vojaškega izobraževalnega sistema ter ga kakovostno nadgrajevati. Za razumevanje vsebine znanstvenih nazivov v Slovenski vojski je pomemben teoretični del magistrskega dela, v katerem smo predstavili znanost, vojaško znanost, izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, vojaško izobraževanje in usposabljanje. V tem delu magistrske naloge še omenimo poglavje, kjer predstavimo vojaškostrokovno literaturo, v kateri lahko objavljajo svoje dokumente/dela pripadniki z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo opravili primerjalno analizo kadra z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski, kjer smo pridobili podatke o številu pripadnikov z znanstvenimi nazivi v Slovenski vojski in o njihovi znanstveni aktivnosti ter jih nato primerjali z letom 2009 in letom 2015.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Slovenska vojska, znanstveni nazivi, vojaška znanost, kazalci kakovosti, standardizacija, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3788; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Organizacija in izvedba cestnih premikov enot slovenske vojske
Rajko Vrečar, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: slovenska vojska, vozila, premiki in transport, logistika
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 2730; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
Visoko šolstvo v Slovenski vojski
Drago Bitenc, 2009

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Slovenska vojska, vojaško izobraževanje, vojaško šolstvo, vojaško usposabljanje, Evropa, Slovenija
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 3414; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

4.
5.
6.
7.
Nekateri vidiki kompetenc kadra obrambnih sil Republike Slovenije
Špela Pinter, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kompetence, kompetenčni model, slovenska vojska
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 1145; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (808,79 KB)

8.
Vloga oboroženih sil v času evropske migrantske krize
Lea Mašič Pernuš, 2020

Opis: Migrantska kriza vsakodnevna tema, ki maje slovenski politični prostor in povzroča različna mnenja članic Evropske unije (EU), ki ne najdejo skupne rešitve. Migracije, ogrožajo nacionalno varnost v najbolj izpostavljenih državah, skozi katere teče tranzitna pot migrantov. Obenem pa predstavljajo največjo preizkušnjo za območje EU. Zato ni presenetljivo, da je marsikatera država članica na svojih mejah ponovno uvedla nadzor, saj se iz dneva v dan srečujemo z večjim številom migrantov, ki državno mejo prestopajo na ilegalen način. Krhek azilni sistem, pomanjkljivosti pri varovanju schengenskega območja, neenotna politika ter intenzivnost migracij, ki so zajele države EU, so povzročile, da so bile države članice EU primorane nastale razmere reševati same. Pri tem so ubirale različne pristope. Ključnega pomena je bilo predvsem sodelovanje med vsemi akterji nacionalno varnostnega sistema. Le-ta je bil zaradi dolgoletnega zmanjševanja proračuna in nezmožnosti modernizacije postavljen pred preizkušnjo. Magistrsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v času migrantske krize in po njej v treh tranzitnih državah (Hrvaška, Slovenija, Avstrija). Ker so se migracije nadaljevale tudi po zaprtju Zahodne balkanske migrantske poti in še vedno trajajo, znotraj magistrskega dela analiziramo tudi obdobje po zaprtju in ilegalne migracije, s katerim se srečujemo v čedalje večjem obsegu. Pri tem se posvečamo predvsem delovanju dveh ključnih akterjev nacionalno varnostnega sistema. Tako Policija kot Slovenska vojska (SV) sta se v času migracij srečevali s pomanjkanjem kadra, zaostanki pri razvoju in predvsem z okrnjenim proračunom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, migrantska kriza, schengensko območje, nacionalna varnost, oborožene sile, Policija, Slovenska vojska
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1846; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (13,46 MB)

9.
Pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silah
Jana Bardutzky Žerdoner, 2022

Opis: V magistrskem delu so predstavljene aktualne varnostne grožnje s poudarkom na ilegalnih migracijah ter COVID-u v povezavi z vlogo oboroženih sil Republike Slovenije, Avstrije ter Hrvaške pri zagotovitvi in ohranjanju varnostne stabilnosti. V teoretičnem delu smo opisali vodenje na splošno ter vodenje in poveljevanje vojaški enoti, pri čemer smo opozorili na specifike vodenja in poveljevanja, ki so značilne le za vojaško vodenje. Izpostavili smo nekaj kazalnikov, ki opredeljujejo, kako kakovostno je vodenje in poveljevanje. Osrednja tema magistrskega dela je pomen sodobnih znanj za vodenje v oboroženih silah, zaradi česar smo se v raziskovalnem delu osredotočili na osnovno izobraževanje in usposabljanje bodočih vojaških voditeljev v obravnavanih državah. Z uporabljeno raziskovalno metodo razgovora smo zbirali podatke o vlogi poveljnika v krizni situaciji. Predstavili smo ocene lastne pripravljenosti poveljnikov za prevzem prvih dolžnosti neposredno po zaključenem osnovnem izobraževanju/študiju ter oceno kompetentnosti za izvedbo lastne priprave in priprave podrejenih za vojaški enoti dodeljene naloge, izhajajoče iz obvladovanja ilegalnih migracij ter preprečevanja širjenja COVID-a. V raziskavi smo ugotovili, da poveljnik vojaške enote tudi pri netipičnih vojaških nalogah potrebuje osnovna vojaška znanja in veščine, s katerimi izgradi disciplinirano enoto, kjer vladata visoka bojna morala in motiviranost. To znanje mora za kompetenten in hiter odziv nadgraditi še z informacijami ter specifičnim strokovnim znanjem, njegov pristop do podrejenih pa mora biti ponavadi »mehkejši« in situaciji primeren. Za uspešno pripravo bodočih vojaških voditeljev ob spremembi varnostnega okolja je zato v bodoče potreben razmislek o spremembi ali nadgradnji vojaškega izobraževalnega sistema in celovitejši pristop.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnostne grožnje, oborožene sile, vodenje in poveljevanje vojaški enoti, poveljnik, Slovenska vojska
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

10.
Oblikovanje vrednot slovenske vojske pri kandidatih v programu TVSU
Iztok Lisjak, 2023

Opis: Vrednote so za posameznika in družbo zelo pomembne, ali se tega zavedamo ali ne. Vrednote so gibalo našega ravnanja in pomembna kategorija naše motivacije ravnanja. Z vrednotami razumemo, kaj nam je pomembno – vredno. Pri svojem ravnanju vedno zavedno ali nezavedno tehtamo in se odločamo. Odločimo se za tisto, kar nam je pomembnejše – vredno. Slovenska vojska se zaveda pomena vrednot, zato je tudi sprejela svoje vrednote in jih na neki način institucionalizirala. Slovenska vojska od svojih pripadnikov pričakuje, ne samo, da poznajo vrednote Slovenske vojske, ampak tudi, da jih pripadnik sprejme za svoje ter v skladu z njimi živi in deluje. Vrednote so razmeroma trajna kategorija, ki se skozi časovno obdobje sicer spreminja, vendar potrebuje močnejše zunanje dražljaje. Slovenska vojska, tako kot druge tuje vojaške organizacije, skozi programe usposabljanja skuša indoktrinirati svoje pripadnike, da ponotranjijo vrednote organizacije za svoje. Program temeljnega vojaško strokovnega usposabljanja (program TVSU) je začetno vstopno usposabljanje za vse, ki želijo služiti Slovenski vojski. Eden od temeljnih ciljev programa TVSU je razviti visoko raven domoljubja in vojaških vrednot. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija vrednot, vrednote Slovenske vojske in program TVSU. V empiričnem delu smo skozi dva vprašalnika, na začetku in koncu usposabljanja, ugotovili, ali pride v času usposabljanja pri programu TVSU do spremembe hierarhije vrednot Slovenske vojske. Ugotovitev je, da se vrednote v času usposabljanja spremenijo, nekatere napredujejo po lestvici, druge so po lestvici nazadovale. Program TVSU neposredno ne vpliva na spremembo vrednot. Vrednote se spremenijo posredno zaradi narave in načina vojaškega življenja, ki so ga kandidati na usposabljanju deležni 24 ur na dan.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vrednote, Slovenska vojska, usposabljanje, program TVSU, sprememba vrednot.
Objavljeno: 15.07.2023; Ogledov: 369; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (950,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh