Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 154
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen človekovih pravic in izvrševanje sodb ESČP
Vesna Brdnik, 2016

Opis: Človekove pravice današnjega časa so izjemnega pomena, saj so temelj civilne in demokratične družbe. Skozi zgodovino so se uveljavile v številnih listinah, dokumentih in ne nazadnje tudi v ustavah. Vzori ustav ZDA, francoske ustave (Deklaracija o pravicah človeka in državljana) so bili vodilo za pisanje ustav v evropskem prostoru. Zaščita ljudi s človekovimi pravicami pred oblastjo in pred arbitrarnimi posegi v življenje ljudi daje ljudem pravno varstvo, ki ga zagotavljajo redna in ustavna sodišča. Po grozotah druge svetovne vojne je bila Evropa na vrhuncu spoznanja, da morajo biti človekove pravice vključene v najvišje pravne akte držav in tako je nastala skupna mednarodna organizacija, z željo in ciljem po preprečitvi takšnih dejanj v prihodnje. Tako kot smo bili ljudje skozi zgodovino priča mnogim kršitvam človekovih pravic, smo tudi danes. Obstoj institucije, kot je Svet Evrope, je izjemnega pomena, saj v okviru nadzora Odbora ministrov Sveta Evrope skrbi za dosledno in učinkovito spoštovanje človekovih pravic v državah podpisnicah ter za ohranjanje načela pravne države, demokracije, pluralizma in enakosti pravic za vse ter vsakršno prepoved diskriminacije. Odbor skrbi za učinkovito izvrševanje in implementacijo sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter od držav terja politično voljo, moralno etiko, da storijo vse potrebno, da je za človekove pravice in izvršitev sodb poskrbljeno. Države imajo torej pozitivno pravno obveznost, da uresničujejo sodbe ESČP in preprečujejo podobne kršitve, izhajajoč iz odločb ESČP v prihodnje ter da se domača sodišča posamezne države članice sklicujejo na sodno prakso ESČP. Vendar ni vedno tako in je od držav potrebno terjati večjo politično voljo, da izvrši posamezno sodbo. To je še posebej pomembno pri težjih primerih, kadar za pritožnike vsakršen predlog trajanja postopka in nedoslednost pušča v njihovem življenju trajne in škodljive posledice. Zagotovitev pravičnega zadoščenja je za pritožnika ključnega pomena, zato si morajo države prizadevati, da bo v prihodnje nerešenih zadev čim manj in da bo storjeno vse, da bodo človekove pravice resnično uresničene v posamičnem pravnem redu držav članic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodna praksa, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 5318; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Ustavnopravno varstvo zakonske zveze in družine
Saša Golob Hodnik, 2016

Opis: Zakonska zveza in družina sta pomembna instituta, ki ju pravno varuje Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, visoke standarde pa opredeljuje tudi pravo Evropske unije. Družina je najbolj naravna in osnovna ter hkrati tudi najbolj ranljiva življenjska skupnost, zaradi česar morajo biti ukrepi države glede družinskega življenja ustrezni, da ne presežejo namena, ki mu sledijo. Država mora predpisati in izvajati le smotrne ukrepe, ki so v življenjskih situacijah pričakovani in hkrati opravičljivi. Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost in istospolna partnerska skupnost so prav tako izredno občutljive življenjske skupnosti, ki jih med seboj kreirajo odrasli, pogosto pa so vezane tudi na družinsko življenje. Zunajzakonska skupnost postaja vedno pogostejša oblika partnerske skupnosti, saj se partnerji redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Zunajzakonska skupnost prinaša pod določenimi pogoji enake pravne posledice za partnerja, nekatere pa so pridržane izrecno za zakonca. Vedno pogostejša oblika je tudi istospolna partnerska skupnost, ki pravno ni izenačena z različnospolno skupnostjo in vzbuja srdite razprave med strokovno in laično javnostjo. Po večletnih poskusih spremembe zakonodaje je bil letos sprejet Zakon o partnerski zvezi, ki se bo začel uporabljati februarja 2017 in za istospolne pare uvaja enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, a brez možnosti posvojitev in postopkov biomedicinske oploditve. Pomembno za družino in zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in istospolno partnersko skupnost je tudi mednarodno pravno varstvo, ki ima s svojimi obsodbami držav članic veliko moč vpliva na nacionalne zakonodaje. Magistrsko delo nudi celovit pregled slovenske in evropske zakonodaje ter sodne prakse, ki je odsev trenutnih aktualnih družbenih razmer in pokaže morebitne potrebe po spreminjanju predpisov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, Ustava Republike Slovenije, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3789; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (863,62 KB)

3.
4.
Vzroki za nastanek sodnih zaostankov v Sloveniji in njihova odprava
Metka Babič, 2014

Opis: Slovensko sodstvo je po ustavni ureditvi neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje brez nepotrebnega odlašanja s ciljem ohranitve vladavine prava in pravne države ter varstva pravic in svoboščin, ki jih zagotavljata Ustava in zakonodaja Republike Slovenije. Problematika slovenskega sodstva pa se po več kot dvajsetih letih še vedno kaže v pomanjkanju zagotavljanja poštenega in učinkovitega sojenja, slabi krepitvi pozitivnih odnosov med laično in strokovno javnostjo kakor tudi z drugima vejama oblasti, kar sodstvu spodjeda avtoriteto in spoštovanje. Težnja po izoblikovanju takšnega sistema pravosodja, ki bo sposoben reševati še tako zapletene naloge, ni iluzija, temveč realnost, s katero se moramo spopasti, da bomo vsaj v prihodnosti presegli negativne standarde iz pretekle zgodovine. Proces reševanja sodnih zaostankov je v Sloveniji potekal v različnih fazah, oblikovanih po projektih, ukrepih, strategijah, vendar pa ni prišlo do pozitivnih rezultatov, ki bi odražali učinkovitost, še bolj pa spoštovanje sodišč. Sodišča potrebujejo za to, da bi sodna veja oblasti spet pridobila zaupanje javnosti in predvsem zagotavljala kakovost sodnih storitev, sodnike z najvišjimi etičnimi standardi, s širokim pravnim znanjem ter kompleksnimi in izjemnimi veščinami vodenja, odločanja in upravljanja, sočasno s stalnim izboljševanjem osebne in strokovne usposobljenosti vseh oseb, ki izvajajo naloge in funkcije sodne veje. Prav zaradi slednjega smo se odločili proučiti vzroke za nastanek sodnih zaostankov, ki so pripeljali do situacije, v kateri se pravosodje nahaja še danes, in v zvezi s tem odkriti krivce za njihov nastanek. Prvi del magistrskega dela poleg metodologije in predstavitve raziskovalnega vprašanja predstavlja tudi razvoj in organiziranost sodstva na slovenskem ter notranjo organizacijo sodišč z namenom predstavitve pomembnosti uvajanja menedžmenta v sodstvo. Sledi poglavje, v katerem predstavimo organe, ki so zaradi svoje vloge ter narave svojega dela vpeti v slovenski sodni sistem, ter opredelimo temeljne pojme, ki se neposredno nanašajo na kršitev človekovih pravic in zaradi katerih sploh lahko govorimo o sodnih zaostankih. V poglavju o pravnih podlagah slovenskega sodnega sistema predstavimo vse predpise in dokumente, ki so pomembni za delovanje sodnega sistema. Osrednji del magistrskega dela je namenjen procesu reševanja sodnih zaostankov od osamosvojitve Slovenija do danes. V tem delu se posebej ukvarjamo z različnimi programi Vlade in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, z vsemi projekti, ki so bili sprejeti z namenom odprave sodnih zaostankov, in s strategijo Pravosodje 2020, ki naj bi zagotovila dokončen uspeh glede učinkovitosti sodišč. V zaključnem delu se posvetimo raziskovalnemu vprašanju in odgovoru nanj ter predstavimo uporaben model reševanja problematike na pravnem, organizacijskem in izobraževalnem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodni zaostanki, sodišče, osebna integriteta
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3531; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

5.
Pravica istospolno usmerjenih oseb do družinskega življenja
Srečko Artenjak, 2015

Opis: Družbena realnost se v zadnjem času spreminja hitreje kot ji pravo lahko sledi. Spreminjajo se družinske oblike, način življenja, pogledi na drugačnost, medtem ko pa so bili univerzalni pravni akti, ki ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Vendar pravo je živo in določbe teh pravnih aktov si lahko generacije razlagajo primerno času, v katerem živijo. V skladu z razvojem spreminjanja družbe se je temu primerno razvijalo tudi gibanje za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih oseb. Aktivizem za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih je zaznan že pred letom 1879, aprila leta 1984 pa se tudi v Sloveniji prične organizirano gejevsko in lezbično gibanje. In če je bila v Sloveniji istospolna usmerjenost kriminalizirana vse do leta 1977, je v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih postala tema medicinskega problema ter končno v devetdesetih spoznanje, da istospolnost ni duševna motnja. Pravica do družinskega življenja in prepoved diskriminacije spadata med temeljne pravice vsake demokratične in pravne države. Med oblike družinskih skupnosti pa ne spada več le nuklearna oziroma jedrna družina, ampak se le te razlikujejo od družine do družine. Za družino ni več pomembna sestava in spolna usmerjenost staršev, ampak vsebina, torej odnosi v njej, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki se ukvarjajo z življenjem otrok v istospolnih družinah. Slednje pa potrjujejo tudi sodbe ESČP in drugih sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, družinsko pravo, istospolna partnerska skupnost, pravica do družinskega življenja, posvojitev, diskriminacija, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 4011; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (773,82 KB)

6.
7.
Uklonilni zapor kot sredstvo izvrševanja globe
Srečko Kosi, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: uklonilni zapor, skladnost z ustavo, prekrškovni organ, policija, sodišče
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 2612; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (602,53 KB)

8.
9.
Dostop posameznika do ustavnega sodišča (obljuba in realnost)
Stella Gornik, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavno sodišče, ustavna pritožba, človekove pravice, magistrska naloga
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 3383; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

10.
Obveznost odločb Ustavnega sodišča pri presoji predpisov
Barbara Božič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravna država, načelo delitve oblasti, Ustavno sodišče
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 3449; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (580,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh