Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varstvo osebnih podatkov na svetovnem spletu
Daša Bertok, 2017

Opis: Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebni podatki, varstvo podatkov, zasebnost, elektronski kriminal, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3057; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
3.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh