Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varstvo nepremične kulturne dediščine na območju nekdanje Jugoslavije v primerjavi z zahodno Evropo
Nataša Nik, 2016

Opis: Magistrsko delo vsebuje predstavitev in analizo sistemov varstva nepremične kulturne dediščine v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Avstriji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, ki imajo vsaka svojo državno in pravno ureditev ter različno organiziranost varstva kulturne dediščine. Za države na območju nekdanje Jugoslavije smo raziskali tudi varstvo kulturne dediščine skozi zgodovino in ugotovili, kako se je začelo. Za vse navedene države smo pregledali njihove ustave in zakone na področju varovanja kulturne dediščine. Ugotovili smo, katere so pomembnejše ustanove v posamezni državi, ki vplivajo na varstvo kulturne dediščine, kakšni so pravni temelji in ustavnosodna praksa s področja varstva kulturne dediščine. Ker so obravnavane države večinoma podpisnice glavnih mednarodnih konvencij s področja kulturne dediščine, ki tudi pomenijo mednarodne pravne standarde na področju varstva kulturne dediščine, smo ugotovili, katere konvencije, priporočila, resolucije in listine so bile sprejete, predvsem s strani Sveta Evrope, Unesca in ICOMOS-a. Predstavili smo programe in projekte s področja ohranjanja kulturne dediščine v Evropski uniji. Osredotočili smo se tudi na varstvo narodnih manjšin in njihove kulturne dediščine in na to, katere ustanove so v pomoč na tem področju ter kateri mednarodni in evropski dokumenti so bili sprejeti za reševanje te problematike. Poglavitni rezultati naloge so poglobljena analiza stanja in vzrokov zanj ter na podlagi tega oblikovana izhodišča, ki lahko pomenijo nadaljnjo usmeritev razvoja tega področja v Republiki Sloveniji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremična kulturna dediščina, spomeniško varstvo, spomeniki, zavodi za varstvo kulturne dediščine, Unesco, Ministrstvo za kulturo, kulturne dobrine, Svet Evrope
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3311; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

2.
Svoboda umetniškega ustvarjanja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice
Gregor Mežek, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: umetnost, svoboda umetniškega ustvarjanja, Svet Evrope
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2730; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

3.
Pomen Evropske socialne listine za Republiko Slovenijo
Andreja Ščančar, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Svet Evrope, Evropska socialna listina
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2250; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Multilateralna diplomacija - slovensko predsedovanje Evropski uniji in Svetu Evrope
Ana Bokša, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: multilateralna diplomacija, Slovenija, predsedovanje, EU, Svet Evrope, magistrske naloge
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 2393; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1021,28 KB)

5.
6.
7.
8.
Varstvo narodnih manjšin v evropskem pravu
Luka Miladinović, 2020

Opis: Manjšine so skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva razlikujejo po svoji narodni, verski, kulturni ali kakšni drugi identiteti. Zaradi specifičnosti posameznih narodnih manjšin in različnih pogledov držav na njih še danes nimamo opredeljenega pojma narodnih manjšin. Ker so pripadniki manjšin nasproti večinskemu prebivalstvu navadno v šibkejšem položaju, so jim zagotovljene posebne manjšinske pravice. Z zgodovinsko metodo je bil preučen razvoj varstva narodnih manjšin. Opravljena je bila analiza mednarodnih dokumentov, ki dajejo pripadnikom manjšin nekatere manjšinske pravice, s katerimi se skuša zagotoviti enakopravnost. Nov sistem varstva narodnih manjšin v Evropi se je razvil znotraj Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in tudi Evropske unije v manjši meri. Zanimalo nas je, ali se obseg varstva narodnih manjšin v mednarodnih dokumentih veča. Še vedno je položaj manjšin odvisen predvsem od držav, v katerih živijo. Norme, ki zagotavljajo pravice narodnim manjšinam, so še vedno zelo ohlapne. Državam omogočajo veliko svobode pri interpretaciji. Predvsem ni norm, ki bi države zavezovale za aktivno ravnanje v smislu zagotavljanja pravic. Mehanizmi mednarodnih organizacij nimajo take moči, da bi dosledno zagotavljali nadzor nad izvajanjem določb. Države so na razpotju med zagotavljanjem strpnosti in raznolikosti ali pa vračanjem v zgodovino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: narodne manjšine, manjšinsko varstvo, človekove pravice, diskriminacija, Svet Evrope
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 794; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (565,28 KB)

9.
Analiza nekaterih bolj odmevnih zahtevkov Slovencev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice
Severina Železnik, 2020

Opis: Naloga obravnava položaj Republike Slovenije in njenih sodnih organov v očeh Evropskega sodišča za človekove pravice. Skozi nekatere najodmevnejše primere, ki so bili zoper Slovenijo vloženi pred Sodiščem, želi predstaviti pomanjkljivosti sodne prakse v Sloveniji, zaradi katerih so sledile obsodilne sodbe ESČP. Tako s statističnimi metodami kot z metodo kompilacije literature, ki se je s to tematiko poglobljeno ukvarjala, smo preverjali, katere so bile tiste kršitve, ki so jih tožniki Sloveniji najpogosteje očitali, zanimalo nas je tudi, ali je šlo v večini primerov zgolj za eno kršitev ali več, nazadnje pa nas je zanimalo še, ali ima sodna praksa ESČP precedenčni vpliv na odločitve slovenskih sodnih organov. Ker se je ob koncu proučevanja izkazalo, da se število vloženih pritožb na ESČP zoper Republiko Slovenijo skozi leta zmanjšuje, lahko ugotovimo, da gre Slovenija s svojimi izboljšavami v sodnem sistemu v pravo smer, saj se vedno bolj zaveda pomembnosti poznavanja in upoštevanja določil EKČP. Prav tako se sodbe slovenskih sodišč vedno pogosteje navezujejo na sodno prakso ESČP, kar brez dvoma izboljšuje trenutno precej slab položaj Slovenije znotraj Sveta Evrope.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Svet Evrope, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 843; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (623,30 KB)

10.
Sodbe Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in obveznost njihovega izvrševanja
Nuša Otorepec, 2022

Opis: Dandanes se s človekovimi pravicami srečujemo skoraj na vsakem koraku in so sestavni del našega življenja. Skozi zgodovino so se človekove pravice, kot jih poznamo danes, razvijale postopoma, predvsem zaradi grozot, ki so se dogajale med vojno in po njej. Uveljavljanje in varovanje človekovih pravic se vsakodnevno spreminja in prilagaja, zato najverjetneje ne bo nikoli končana naloga. Odgovornost za učinkovitejše varovanje in uresničevanje človekovih pravic je tako na strani politike kot tudi posameznika, da sprejmejo ustrezne ukrepe, spremenijo zakonodajo za dobrobit vseh nas. Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji prineslo veliko pozitivnega, predvsem z vidika pravičnosti, kljub temu da je obremenilo proračun in ugled. Temeljni namen magistrskega dela je obravnava problematike izvrševanja sodb Evropskega sodišča, ki je eden izmed najbolj problematičnih delov evropskega sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija bo morala v dobrobit vseh ljudi, predvsem najbolj ranljivih skupin, stremeti k uresničevanju EKČP in izvrševanju sodb ESČP. Glede na zadnje statistike, ki kažejo, da se Slovenija uvršča v skupino držav z najmanjšim številom neizvršenih sodb ESČP, le-ta velja med državami članicami Sveta Evrope za državo, ki si konsistentno prizadeva za izboljšanje izvrševanja sodb ESČP, za kar uživa precejšen ugled. V magistrskem delu je podana strategija za učinkovito izvrševanje sodb ESČP, pri čemer ima bistveno vlogo izobraževanje vseh vpletenih deležnikov o pomenu EKČP in ESČP, saj bomo le tako zagotovili stabilno in zaupanja vredno okolje. Država bi morala pokazati večje zanimanje na področju izobraževanja o pomenu EKČP in ESČP, vendar je treba poudariti, da je odgovornost na vsakem posamezniku.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko sodišče za človekove pravice, izobraževanje, Svet Evrope, človekove pravice
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 99; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh