1. Nastajanje evropske integracije kot podlaga za mir v Evropi : diplomsko deloAna Proj, 2022, diplomsko delo Opis: Eden izmed prvih večjih dosežkov evropske integracije je bilo varnostno zavezništvo z ustanovitvijo zveze NATO. Istega leta (1949) se je 10 zahodnoevropskih držav povezalo z namenom spodbujanja demokracije in uveljavljanja pravne države ter ustanovilo Svet Evrope. Gre za eno izmed največjih in najstarejših evropskih organizacij, ki pa ni edina, ki je zaslužna za spodbujanje sodelovanja med evropskimi državami. Nastanek evropskega povezovanja temelji tudi na t. i. ustanovnih očetih, ki so dali navdih za oblikovanje Evrope, v kateri živimo danes. Brez njihove energije in pripravljenosti na povezovanje bi bila lahko usoda Evrope precej drugačna. Sprva gospodarski projekt, ki je postopoma prerasel v Unijo, danes ureja tudi področja, kot so podnebje, kmetijstvo, pravosodje itd. V obdobju njenega delovanja so bile sprejete številne pogodbe, ki so omogočile institucionalne spremembe in hitrejši razvoj. Evropska unija, kot jo poznamo danes, se je izoblikovala na podlagi skupnih vrednot, ki so določene v 2. členu Lizbonske pogodbe in Listine EU o temeljnih pravicah. Dokumenta poudarjata šest temeljnih vrednot, ki služijo tudi kot moralne norme pri uresničevanju zastavljenih ciljev Unije. Udejanjanje zapisanih vrednot, ki nas povezujejo in nam dajejo temelje za spoštovanje bogate kulturne raznolikosti, je v interesu vseh, saj le s tem lahko uspešno prispevamo h krepitvi solidarnosti med državami članicami EU. Nemalokrat pozabimo, da EU ni sinonim za Evropo in da za mir v Evropi niso zaslužni samo Evropejci, ampak tudi številni drugi posamezniki ter meddržavne organizacije, ki so krojile demokratični napredek, med drugim tudi v obliki krepitve varovanja človekovih pravic na evropskih tleh. Kljub občasnim nazadovanjem je evropska integracija napredovala vrsto let v obliki skupnega premagovanja ovir in predvsem medsebojnega sodelovanja evropskih držav. S tega vidika bi lahko rekli, da je bila evropska integracija uspešna ne samo na svoji celini, pač pa je pomembno vplivala tudi na združevanje na drugih celinah
Ključne besede: NATO, Svet Evrope, Evropska Unija, evropska integracija, Lizbonska pogodba, Listina EU o temeljnih pravicah
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2022; Ogledov: 1253; Prenosov: 88
 Celotno besedilo (485,13 KB) |
2. Sodbe Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in obveznost njihovega izvrševanja : magistrsko deloNuša Otorepec, 2022, magistrsko delo Opis: Dandanes se s človekovimi pravicami srečujemo skoraj na vsakem koraku in so sestavni del našega življenja. Skozi zgodovino so se človekove pravice, kot jih poznamo danes, razvijale postopoma, predvsem zaradi grozot, ki so se dogajale med vojno in po njej. Uveljavljanje in varovanje človekovih pravic se vsakodnevno spreminja in prilagaja, zato najverjetneje ne bo nikoli končana naloga. Odgovornost za učinkovitejše varovanje in uresničevanje človekovih pravic je tako na strani politike kot tudi posameznika, da sprejmejo ustrezne ukrepe, spremenijo zakonodajo za dobrobit vseh nas. Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji prineslo veliko pozitivnega, predvsem z vidika pravičnosti, kljub temu da je obremenilo proračun in ugled. Temeljni namen magistrskega dela je obravnava problematike izvrševanja sodb Evropskega sodišča, ki je eden izmed najbolj problematičnih delov evropskega sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija bo morala v dobrobit vseh ljudi, predvsem najbolj ranljivih skupin, stremeti k uresničevanju EKČP in izvrševanju sodb ESČP. Glede na zadnje statistike, ki kažejo, da se Slovenija uvršča v skupino držav z najmanjšim številom neizvršenih sodb ESČP, le-ta velja med državami članicami Sveta Evrope za državo, ki si konsistentno prizadeva za izboljšanje izvrševanja sodb ESČP, za kar uživa precejšen ugled. V magistrskem delu je podana strategija za učinkovito izvrševanje sodb ESČP, pri čemer ima bistveno vlogo izobraževanje vseh vpletenih deležnikov o pomenu EKČP in ESČP, saj bomo le tako zagotovili stabilno in zaupanja vredno okolje. Država bi morala pokazati večje zanimanje na področju izobraževanja o pomenu EKČP in ESČP, vendar je treba poudariti, da je odgovornost na vsakem posamezniku.
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropsko sodišče za človekove pravice, izobraževanje, Svet Evrope, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 1436; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. Analiza nekaterih bolj odmevnih zahtevkov Slovencev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice : diplomsko deloSeverina Železnik, 2020, diplomsko delo Opis: Naloga obravnava položaj Republike Slovenije in njenih sodnih organov v očeh Evropskega sodišča za človekove pravice. Skozi nekatere najodmevnejše primere, ki so bili zoper Slovenijo vloženi pred Sodiščem, želi predstaviti pomanjkljivosti sodne prakse v Sloveniji, zaradi katerih so sledile obsodilne sodbe ESČP. Tako s statističnimi metodami kot z metodo kompilacije literature, ki se je s to tematiko poglobljeno ukvarjala, smo preverjali, katere so bile tiste kršitve, ki so jih tožniki Sloveniji najpogosteje očitali, zanimalo nas je tudi, ali je šlo v večini primerov zgolj za eno kršitev ali več, nazadnje pa nas je zanimalo še, ali ima sodna praksa ESČP precedenčni vpliv na odločitve slovenskih sodnih organov. Ker se je ob koncu proučevanja izkazalo, da se število vloženih pritožb na ESČP zoper Republiko Slovenijo skozi leta zmanjšuje, lahko ugotovimo, da gre Slovenija s svojimi izboljšavami v sodnem sistemu v pravo smer, saj se vedno bolj zaveda pomembnosti poznavanja in upoštevanja določil EKČP. Prav tako se sodbe slovenskih sodišč vedno pogosteje navezujejo na sodno prakso ESČP, kar brez dvoma izboljšuje trenutno precej slab položaj Slovenije znotraj Sveta Evrope.
Ključne besede: človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Svet Evrope, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 2338; Prenosov: 122
Celotno besedilo (623,30 KB) |
4. Varstvo narodnih manjšin v evropskem pravu : diplomsko deloLuka Miladinović, 2020, diplomsko delo Opis: Manjšine so skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva razlikujejo po svoji narodni, verski, kulturni ali kakšni drugi identiteti. Zaradi specifičnosti posameznih narodnih manjšin in različnih pogledov držav na njih še danes nimamo opredeljenega pojma narodnih manjšin. Ker so pripadniki manjšin nasproti večinskemu prebivalstvu navadno v šibkejšem položaju, so jim zagotovljene posebne manjšinske pravice. Z zgodovinsko metodo je bil preučen razvoj varstva narodnih manjšin. Opravljena je bila analiza mednarodnih dokumentov, ki dajejo pripadnikom manjšin nekatere manjšinske pravice, s katerimi se skuša zagotoviti enakopravnost. Nov sistem varstva narodnih manjšin v Evropi se je razvil znotraj Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in tudi Evropske unije v manjši meri. Zanimalo nas je, ali se obseg varstva narodnih manjšin v mednarodnih dokumentih veča. Še vedno je položaj manjšin odvisen predvsem od držav, v katerih živijo. Norme, ki zagotavljajo pravice narodnim manjšinam, so še vedno zelo ohlapne. Državam omogočajo veliko svobode pri interpretaciji. Predvsem ni norm, ki bi države zavezovale za aktivno ravnanje v smislu zagotavljanja pravic. Mehanizmi mednarodnih organizacij nimajo take moči, da bi dosledno zagotavljali nadzor nad izvajanjem določb. Države so na razpotju med zagotavljanjem strpnosti in raznolikosti ali pa vračanjem v zgodovino.
Ključne besede: narodne manjšine, manjšinsko varstvo, človekove pravice, diskriminacija, Svet Evrope
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2021; Ogledov: 2304; Prenosov: 155
Celotno besedilo (565,28 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
