1. Učinkovitost terapije transkutane električne stimulacije živcev in udarnih globinskih valov na zmanjšanje bolečine pri bolnikih z osteoartritisom kolena – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLara Kolar, 2025, diplomsko delo Opis: Kolenski sklep je zaradi svoje kompleksne anatomske strukture in funkcionalnih zahtev eden najbolj obremenjenih sklepov v človeškem telesu, zato je pogosto izpostavljen poškodbam ter obrabnim spremembam, kot je osteoartritis. Zdravljenje osteoartritisa kolena (OAK) sledi stopenjskemu pristopu, kjer nefarmakološki in farmakološki ukrepi predstavljajo temelj konzervativnega zdravljenja pred kirurškimi posegi. Med nefarmakološkimi metodami sta transkutana električna stimulacija živcev (TENS) in udarni globinski valovi (UGV) pomembna fizikalna agensa. Namen diplomskega dela je bil pregledati obstoječo literaturo, primerjati učinkovitost TENS in UGV terapije ter oceniti njun potencial za zmanjšanje bolečine pri pacientih z OAK. Uporabljen je bil sistematični pregled literature, ki je vključeval analizo randomiziranih kontroliranih raziskav, metaanaliz in sistematičnih pregledov na področju TENS in UGV pri zdravljenju OAK. Ugotovili smo, da so učinki TENS na bolečino različni. Nekatere raziskave poročajo o pozitivnih učinkih, medtem ko druge ne navajajo klinično pomembnih razlik v primerjavi s placebom. UGV se je izkazala kot obetavna metoda, ki lahko učinkovito zmanjša bolečino z učinki, ki trajajo do 12 mesecev. Učinkovitost UGV je odvisna od uporabljene gostote energijskega toka. Primerjava obeh metod nakazuje, da ima UGV večji potencial za učinkovito zmanjševanje bolečine, medtem ko je TENS enostavnejši za uporabo. Obe metodi predstavljata pomembni nefarmakološki možnosti zdravljenja, vendar je potrebna optimizacija protokolov zdravljenja in nadaljnje raziskave.
Ključne besede: osteoartritis kolena, transkutana električna stimulacija živcev (TENS), udarni globinski valovi (UGV), lajšanje bolečine, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2025; Ogledov: 76; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (3,17 MB) |
2. Vpliv transkutane električne nervne stimulacije v aktivni fazi poroda na potrebo po farmakološki analgezijiManca Mlačnik Koščak, 2025, magistrsko delo Opis: Rojstvo otroka za bodočo mamo pomeni izziv. Čeprav je na splošno ta najlepši trenutek njenega življenja povezan s srečo in pričakovanjem, pa so pogosto prisotna tudi negativna čustva, predvsem strah pred bolečino, ki predstavlja neizogiben del vsakega poroda. Namen magistrske naloge je s pomočjo strokovne literature preučiti vpliv transkutane električne nervne stimulacije (TENS) na potrebo po farmakološki analgeziji v aktivni fazi poroda. S pomočjo kritične preučitve literature smo opravili pregled vpliva TENS-a v aktivni fazi poroda na potrebo po farmakološki analgeziji. Pri poglobljenem študiju literature smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskave so pokazale, da TENS resnično zmanjša potrebo po farmakološki analgeziji v aktivni fazi poroda. Čeprav TENS ne nadomesti popolnoma farmakoloških metod, pa zniža potrebo po močnih analgetikih, ki jih uporabljamo pri epiduralni analgeziji. To predstavlja pomembno prednost, saj omogoča nosečnicam, da ohranijo večjo možnost gibanja med porodom. Raziskave potrjujejo, da TENS odloži potrebo po farmakološki analgeziji in je najučinkovitejši v aktivni fazi poroda.
Ključne besede: TENS, porod, porodna bolečina, farmakološka analgezija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2025; Ogledov: 212; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,53 MB) |
3. Vpliv transkutane električne živčno-mišične stimulacije na kronično bolečino v križuSilvo Pšeničnik Sluga, 2019, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil preučiti učinkovitost TENS-a pri bolnikih s kronično bolečino v križu. V raziskavo smo vključili 80 preiskovancev. Rezultati so pokazali, da uporaba TENS-a osemkrat po 20 minut v obdobju 14 dni zmanjša stopnjo bolečine, merjene z vizualno analogno lestvico. Prav tako smo ugotovili, da uporaba TENS-a poveča funkcionalne zmožnosti, ocenjene po modificiranem Roland-Morrisovem vprašalniku. Na podlagi pridobljenih rezultatov sklepamo, da je pozitiven učinek terapije posledica naravnega poteka bolezni v času trajanja terapij. Kratkotrajen protibolečinski učinek s TENS-om smo po našem mnenju dosegli po teoriji kontrole vrat in zaradi porasta ravni endorfinov v cerebrospinalni tekočini, ki blažijo bolečino po naravni poti. Količina endorfinov se poveča v trenutkih zadovoljstva in delujejo tudi pri placebu, ko se ustvarja analgezija s samoaktivacijo endogene kontrole bolečine. Rezultate naše raziskave smo primerjali z drugimi raziskavami, ki smo jih pregledali, in ugotovili, da večina študij ni pokazala, da je TENS učinkovita terapija za lajšanje kronične bolečine v križu. Nekatere raziskave pa so vendarle dokazale učinkovitost TENS-a kot terapevtske metode. Sklepamo, da bi bilo treba opraviti več kakovostnih randomiziranih raziskav, ki bi bile dvojno slepe in bi imele kontrolo s placebom. Prav tako bi bilo treba izpeljati čim več ponovljivih raziskav, ki bi uporabile iste modifikacije TENS-a, čas trajanja terapije, vzorec preiskovancev, vključitvena in izključitvena merila, vprašalnike, saj bi s tem natančneje pokazale delovanje TENS-a kot terapevtske metode, z bolj izpopolnjenimi in pojasnjenimi rezultati.
Ključne besede: TENS, učinkovitost, kronična bolečina v križu, terapevtska uporaba.
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2019; Ogledov: 5042; Prenosov: 320
Celotno besedilo (1,89 MB) |
