1. Vpliv tretjih držav na Zahodnem Balkanu : študija primera Črna goraMatjaž Vidgaj, 2024, magistrsko delo Opis: Območje Zahodnega Balkana velja za zelo nestabilno, kjer je skozi zgodovino zaradi križanja interesov svetovnih ali regionalnih sil potekalo več oboroženih konfliktov. Območje velja za nestabilno tudi zaradi držav s šibkimi državnimi institucijami ter krhkih družbenih razmer kot posledic slabih gospodarskih razmer, korupcije, kriminala in nacionalističnih teženj etničnih skupin. Opisane razmere v državah v regiji predstavljajo plodna tla za pozitivne kot tudi negativne vplive iz različnih držav. Za izvedbo preučevanja vpliva tretjih držav na Zahodnem Balkanu so bile izbrane Rusija, Kitajska in Turčija. Sprva smo opredelili njihovo zunanjepolitično strategijo do Zahodnega Balkana, v nadaljevanju pa tudi identificirali njihovo resnično prisotnost. V študiji primera vpliva teh držav v Črni gori je bilo ugotovljeno, da se Rusija, Kitajska in Turčija za širitev svojega vpliva v Črni gori v veliki večini poslužujejo instrumentov mehke moči. Rusija tu širi svoj vpliv na podlagi zgodovinskih povezav, panslavizma, izkorišča pa tudi pravoslavje kot skupno religijo in pa vprašanje črnogorske identitete. Kitajska svojo mehko moč izvaja predvsem z gospodarskega področja, pri čemer je eno glavnih vodil približevanje trgom EU s Črno goro. Turčija se pri širjenju vpliva v Črni gori naslanja predvsem na svojo zgodovinsko vlogo v regiji, pri tem pa rezultati analize kažejo, da ne gre za poskus obnovitve svojega nekdanjega vpliva iz časa Otomanskega imperija. Državljani držav v regiji Zahodnega Balkana si želijo več stabilnosti, demokracije in hitrejšega gospodarskega razvoja, kar pa upajo, da bodo dosegli s pridružitvijo EU. Glede na trenutne geopolitične razmere in počasno pridruževanje držav Zahodnega Balkana EU bo morala biti mednarodna skupnost pozorna glede razvoja dogodkov na Zahodnem Balkanu, saj bi se z morebitnimi škodljivimi vplivi tretjih držav kaj hitro obnovila krizna žarišča v regiji.
Ključne besede: mednarodni odnosi, vpliv, moč, Zahodni Balkan, Črna gora, Rusija, Kitajska, Turčija
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 587; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. Ustavnost Turčije : diplomsko deloLea Gašparin Kavčič, 2020, diplomsko delo Opis: Zametki turške ustavnosti segajo že v obdobje Otomanskega cesarstva, ko je bila sprejeta prva ustava leta 1876. V obdobju turške republike so bile sprejete še štiri ustave. V skoraj stoletnem obdobju je država doživela več vojaških posredovanj. Od prvega vojaškega posredovanja leta 1961 je bilo turško politično življenje pod vplivom doktrine o nacionalni varnosti. Omenjeni vpliv je postal še izrazitejši po državnem udaru leta 1980, ki je privedel do priprave ustave, usmerjene v državo. Trenutno veljavna ustava iz leta 1982 je bila že večkrat spremenjena. Njene spremembe skozi leta temeljijo na turški družbeni in politični resničnosti, druge pa so bile pogojene z zahtevami Evropske unije. S pritiski na civilno družbo in medije, ki so se zoperstavljali Erdoganovemu slogu vladanja in vse občutnejšemu odmikanju sekularne Turčije od svoje prvotne ustavne ureditve, se je dogajala vse močnejša erozija človekovih pravic. Čeprav turška ustava razlikuje med individualnimi, socialnimi in ekonomskimi ter političnimi pravicami, so z ustavno pritožbo varovane le pravice, ki so urejene v EKČP. Izrazito poslabšanje na področju varstva pravic sta povzročila neuspeli državni udar leta 2016 in razglasitev izrednega stanja. V času izrednih razmer so bili sprejeti ukrepi, ki so imeli nesorazmerne in dolgotrajno negativne posledice za državljane in varstvo njihovih pravic. ESČP je izdalo številne obsodilne sodbe v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic in svoboščin. V duhu izrednih razmer je bila tudi sprememba ustave, ki je med drugim prinesla transformacijo turškega parlamentarnega sistema v predsedniški z obsežnejšimi pooblastili, kot velja za ostale države s predsedniškim sistemom.
Ključne besede: ustava, ustavni amandmaji, ustavno sodišče, ustavna pritožba, Turčija
Objavljeno v ReVIS: 01.12.2020; Ogledov: 2594; Prenosov: 175
Celotno besedilo (897,17 KB) |
3. Turkey EU relations : diplomaAtakan Gürbüz, 2017, diplomsko delo Opis: With the European Council, giving candidate status to Turkey at the Helsinki Summit held on 10-11 December 1999, Turkey-European Union relations has entered a new era. The drafts prepared in this process regarding Progress Reports, Accession Partnership Document, National Program, Harmonization Package and Reconstruction of Public Administration has created effects for changing Turkey's legal, political, economic and administrative structure. Accepting that these changes has created multidimensional effects especially in Turkey's administrative structure and functions of the components that make the system work and their connection with one another and these changes will continue to create effects in future, European Union-Turkey relations are examined and effects of these documents are discussed.
Ključne besede: Turčija, Evropska unija, uprava, upravna struktura
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3680; Prenosov: 162
Celotno besedilo (671,39 KB) |
4. Vzpostavitev in delovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije na Bližnjem in Srednjem vzhodu : magistrsko deloDušan Belovič, 2010, magistrsko delo Ključne besede: diplomatsko-konzularna predstavništva, diplomacija, veleposlaništva, Turčija, Izrael, Egipt, Iran, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2017; Ogledov: 4049; Prenosov: 144
Celotno besedilo (2,15 MB) |
