1. |
2. Morski pasovi pod teritorialno suverenostjo državJakob Dolenc, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pomorsko pravo, teritorialna suverenost, temeljna črta, UNCLOS, morski pasovi, notranje morske vode, teritorialno morje, mednarodne ožine, arhipelaško morje
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 2894; Prenosov: 153
 Celotno besedilo (634,12 KB) |
3. Sodobno pomorsko piratstvoRomi Borak, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: morski pasovi, piratstvo, oboroženo ropanje, pomorski terorizem, univerzalna jurisdikcija, somalijski pirati, Gvinejski zaliv, Adenski zaliv, Malaška ožina, konvencija SUA, UNCLOS III, Atalanta, ReCAAP
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 2723; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,99 MB) |
4. Novejša judikatura (po letu 2000) mednarodnih sodišč glede razmejitve na morjuJure Dolinar, 2016 Opis: Področje razmejitve morskih območij med državami v veliki meri tvori sodna praksa mednarodnih in arbitražnih sodišč. Najpomembnejši mednarodni sodišči, ki se ukvarjata s pomorsko delimitacijo,sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja. Sodišči za presojanje uporabljata predvsem mednarodno običajno pravo, kot je kodificirano v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sodišči pri odločanju vodi načelo pravičnosti. Smiselno in zaželeno je, da odločitve sodišč ponujajo objektivnost in predvidljivost. Za doseganje čim večje predvidljivosti sodišči sledita vzorcem pretekle sodne prakse in uporabljata uveljavljene metode. Kljub temu pa prav pomorska delimitacija zaradi velike raznolikosti med posameznimi primeri zahteva vedno nove načine reševanja sporov. Tako se odpirajo možnosti novejši sodni praksi, da sledi že uveljavljenim metodam ali pa jih prilagodi posameznemu primeru.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delimitacija, razmejevanja, Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja, sodna praksa, UNCLOS, načelo pravičnosti
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2464; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,56 MB) |
5. Razvoj pomorskega mednarodnega prava in morski pasoviPatricia Komac, 2016 Opis: Pomorsko mednarodno pravo je del mednarodnega javnega prava, ki se ukvarja z morskimi pasovi in govori o suverenosti subjektov nad temi morskimi ozemlji. Pojem morja, ki je po definiciji opredeljeno kot slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami, je pomemben ekonomski vir človeštva kakor tudi sredstvo komunikacije, kjer sta se postopoma razvila plovba in izkoriščanje morskih bogastev. Razvoj, ki je potekal preko morja, pa je ustvaril tudi konflikte med obmorskimi državami, kot na primer poseganje v morski prostor države, in s tem se je izkazal interes države, da se to poseganje omeji,in sicer z ureditvijo tega področja. Najpomembnejši vir pomorskega mednarodnega prava pa je Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu,bolj znana pod okrajšavo UNCLOS. Velik korak za pomorsko mednarodno pravo je naredil avtor Hugo Grotius v delu Svobodno morje (Mare Liberum). Postavil je pravno prepričljivo tezo, da morja ni mogoče učinkovito okupirati in zato tudi ne deliti, kar je imelo velik vpliv na poznejše ureditve. Morje je celota, v kateri so vsi deli medsebojno povezani. Znotraj te celote pa lahko glede na različen mednarodnopravni položaj razlikujemo posamezne dele morja. Deli morja, ki so bližje obali, v večji ali manjši meri pripadajo obalnim državam, vsebina oblasti in odnos do drugih držav uporabnic morja pa se v posameznih delih razlikujeta. V tem smislu ločimo: notranje morske vode, teritorialno morje, zunanji morski pas, epikontinentalni pas, izključno ekonomsko cono, odprto morje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Hugo Grotius, Svobodno morje, notranje morske vode, režim odprtega morja, teritorialni morski pas, UNCLOS
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3186; Prenosov: 225
Celotno besedilo (836,66 KB) |
6. |
7. |
8. Morski pasovi in delimitacijaMartin Furlan Gregorič, 2011 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: UNCLOS, notranje morske vode, teritorialno morje, arhipelaško morje, izključna ekonomska cona, epikontinentalni pas, odprto morje, delimitacija, metode, Cona
Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 2668; Prenosov: 159
Celotno besedilo (881,05 KB) |
9. |
10. |
