1. Mednarodnopravni režim plovbe skozi kanale in ožine : diplomsko deloAna Jerak, 2013, diplomsko delo Ključne besede: morski kanali, morske ožine, UNCLOS, Sueški prekop, Panamski prekop, Kielski kanal, Bospor in Dardanele, Gibraltarska ožina, Hormoška ožina, mednarodne plovbe
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2019; Ogledov: 2922; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (1,69 MB) |
2. Pregon piratov po mednarodnem pravu : diplomsko deloPetra Zagoričnik, 2009, diplomsko delo Ključne besede: piratstvo, pregon piratov po mednarodnem pravu, univerzalna jurisdikcija, morski pasovi, UNCLOS, mednarodne organizacije, mednarodno običajno pravo, mednarodne pogodbe
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2019; Ogledov: 3198; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. |
4. Morski pasovi in delimitacija : diplomsko deloMartin Furlan Gregorič, 2011, diplomsko delo Ključne besede: UNCLOS, notranje morske vode, teritorialno morje, arhipelaško morje, izključna ekonomska cona, epikontinentalni pas, odprto morje, delimitacija, metode, Cona
Objavljeno v ReVIS: 27.05.2019; Ogledov: 3373; Prenosov: 168
Celotno besedilo (881,05 KB) |
5. |
6. |
7. Razvoj pomorskega mednarodnega prava in morski pasovi : diplomsko deloPatricia Komac, 2016, diplomsko delo Opis: Pomorsko mednarodno pravo je del mednarodnega javnega prava, ki se ukvarja z morskimi pasovi in govori o suverenosti subjektov nad temi morskimi ozemlji. Pojem morja, ki je po definiciji opredeljeno kot slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami, je pomemben ekonomski vir človeštva kakor tudi sredstvo komunikacije, kjer sta se postopoma razvila plovba in izkoriščanje morskih bogastev. Razvoj, ki je potekal preko morja, pa je ustvaril tudi konflikte med obmorskimi državami, kot na primer poseganje v morski prostor države, in s tem se je izkazal interes države, da se to poseganje omeji,in sicer z ureditvijo tega področja. Najpomembnejši vir pomorskega mednarodnega prava pa je Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu,bolj znana pod okrajšavo UNCLOS. Velik korak za pomorsko mednarodno pravo je naredil avtor Hugo Grotius v delu Svobodno morje (Mare Liberum). Postavil je pravno prepričljivo tezo, da morja ni mogoče učinkovito okupirati in zato tudi ne deliti, kar je imelo velik vpliv na poznejše ureditve. Morje je celota, v kateri so vsi deli medsebojno povezani. Znotraj te celote pa lahko glede na različen mednarodnopravni položaj razlikujemo posamezne dele morja. Deli morja, ki so bližje obali, v večji ali manjši meri pripadajo obalnim državam, vsebina oblasti in odnos do drugih držav uporabnic morja pa se v posameznih delih razlikujeta. V tem smislu ločimo: notranje morske vode, teritorialno morje, zunanji morski pas, epikontinentalni pas, izključno ekonomsko cono, odprto morje.
Ključne besede: Hugo Grotius, Svobodno morje, notranje morske vode, režim odprtega morja, teritorialni morski pas, UNCLOS
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3954; Prenosov: 242
Celotno besedilo (836,66 KB) |
8. Novejša judikatura (po letu 2000) mednarodnih sodišč glede razmejitve na morju : diplomsko deloJure Dolinar, 2016, diplomsko delo Opis: Področje razmejitve morskih območij med državami v veliki meri tvori sodna praksa mednarodnih in arbitražnih sodišč. Najpomembnejši mednarodni sodišči, ki se ukvarjata s pomorsko delimitacijo,sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja. Sodišči za presojanje uporabljata predvsem mednarodno običajno pravo, kot je kodificirano v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Sodišči pri odločanju vodi načelo pravičnosti. Smiselno in zaželeno je, da odločitve sodišč ponujajo objektivnost in predvidljivost. Za doseganje čim večje predvidljivosti sodišči sledita vzorcem pretekle sodne prakse in uporabljata uveljavljene metode. Kljub temu pa prav pomorska delimitacija zaradi velike raznolikosti med posameznimi primeri zahteva vedno nove načine reševanja sporov. Tako se odpirajo možnosti novejši sodni praksi, da sledi že uveljavljenim metodam ali pa jih prilagodi posameznemu primeru.
Ključne besede: delimitacija, razmejevanja, Meddržavno sodišče v Haagu, Mednarodno sodišče za pravo morja, sodna praksa, UNCLOS, načelo pravičnosti
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 2947; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,56 MB) |
9. Sodobno pomorsko piratstvo : diplomsko deloRomi Borak, 2015, diplomsko delo Ključne besede: morski pasovi, piratstvo, oboroženo ropanje, pomorski terorizem, univerzalna jurisdikcija, somalijski pirati, Gvinejski zaliv, Adenski zaliv, Malaška ožina, konvencija SUA, UNCLOS III, Atalanta, ReCAAP
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 3304; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,99 MB) |
10. Morski pasovi pod teritorialno suverenostjo držav : diplomsko deloJakob Dolenc, 2015, diplomsko delo Ključne besede: mednarodno pomorsko pravo, teritorialna suverenost, temeljna črta, UNCLOS, morski pasovi, notranje morske vode, teritorialno morje, mednarodne ožine, arhipelaško morje
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2017; Ogledov: 3602; Prenosov: 157
Celotno besedilo (634,12 KB) |
