Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pristojnost odločanja v upravnem sporu
Tadej Fortuna, 2016

Opis: Upravni spor je urejen v 157. členu Ustave Republike Slovenije in predstavlja obliko sodnega nadzora nad zakonitostjo dokončnih posamičnih upravnih aktov, izdanih v upravnih postopkih s strani oblastnih organov v zadevah javnopravne narave. Poleg nadzora zakonitosti dokončnih upravnih aktov predstavlja upravni spor tudi sodni nadzor nad dejanji in posamičnimi akti, ki posegajo v ustavno zagotovljene pravice posameznika, s pogojem, da ni zagotovljeno drugo sodno varstvo - to posebno vrsto upravnega spora imenujemo tudi kvazi upravni spor. Da bi torej zagotovili zakonitost delovanja v upravnem postopku, Ustava Republike Slovenije predvideva zunanji nadzor, ki ga opravlja sodna veja oblasti oziroma neodvisni sodniki, ki so pri svojem delu vezani le na zakone in ustavo, v upravnem sporu odločata Upravno sodišče Republike Slovenije ali Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Praviloma na prvi stopnji odloča Upravno sodišče Republike Slovenije, izjemoma, kadar zakon tako določa, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki praviloma odloča v postopku s pravnimi sredstvi v upravnem sporu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravni spor, načelo zakonitosti, Upravno sodišče, Vrhovno sodišče, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 4226; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (493,94 KB)

3.
4.
5.
Varstvo človekovih pravic pred vrhovnim sodiščem Indije
Nina Rupnik, 2021

Opis: Varstvo človekovih pravic se marsikomu zdi samoumevno in lo ič o a ta koncept pravic se v vzhodnem svetu, v konkretnem primeru v Indiji, obravnava nekoliko d u ače. Na podlagi kompilacije in sinteze bomo videli, da je bila Indija s sprejetjem Indijske ustave leta 1950 a laše a za sekularno in demok atič o d avo. Ko pomislimo na besedo demokracija, ne pomislimo samo na obliko vladavine, v kateri vlada ljudstvo, ampak velikokrat pomislimo na enakost pred zakoni, predvsem pa na človekove pravice oz. svobodo. Te besede so v Indiji velikokrat zavite v č i o, lahko bi rekli, da ljudje v določe ih trenutkih nanje kar pozabijo. e av Indijska ustava zajema poglavje, ki obravnava temeljne pravice, so te v določe ih primerih eu es iče e. Z deduktivno metodo bomo pokazali, da je razlogov za nastanek situacije, v kateri pride do k šitev in razhajanj več: raznolika kultura, a lič e verske usmerjenosti, evšči a olitič i vpliv in pomanjkanje izobrazbe. Posledice vsega tega so es oštova je in zloraba Indijske ustave. Induktivna metoda bo pokazala, da v Indiji le obstaja upanje, ki pravicam daje pomen in to ne le papirju, ampak tudi v praksi. Zasluga za upanje gre vrhovnemu sodišču ki na pobudo posameznikov, lastno pobudo in na pobudo javnosti oskuša ešiti nastalo situacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove in temeljne pravice, Indijska ustava, vrhovno sodišče, sekularizem, demokracija
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 871; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (862,78 KB)

6.
Sovražni govor v praksi Vrhovnega sodišča ZDA
Sara Erdić, 2021

Opis: V današnjem času v javnih razpravah pogosto govorimo o problemu sovražnega govora in pomembnosti njegovega omejevanja. Težava pa je v tem, da o sovražnem govoru ne govorimo kot o pravni kategoriji, ampak ga označujemo kot vsako izražanje nestrpnosti in sovraštva. Da bi razumeli nevarnosti njegovega omejevanja, moramo poznati pomen svobode govora. Svoboda govora je v demokratični družbi ena od temeljnih pravic, brez nje pa si ni mogoče predstavljati izvrševanja drugih pravic, kot je na primer svoboda mišljenja. V demokratični družbi mora biti vsakomur zagotovljeno, da teži k osebnemu in duhovnemu razvoju in samouresničitvi, kar pa ni mogoče brez svobode mišljenja in svobode govora. Hkrati omogoča sodelovanje pri odločanju o zadevah družbenega pomena in je gonilo družbenega napredka. Vsak pravni red pa ji kljub vsemu postavlja meje. Združene države Amerike so v svetu unikum, saj priznavajo izredno široko varstvo svobode govora. Ustava varuje tudi sovražni govor. Ker država vsakega svojega državljana obravnava kot avtonomni in razumni subjekt, mu ne prepoveduje izražanja njegovih prepričanj, tudi kadar so ta skrajna in jih drugi pripadniki družbe ne sprejemajo. Govor je tako varovan, tudi kadar je žaljiv, sovražen in kadar vznemirja. Vseeno pa svoboda govora tudi v ZDA ni absolutna. Obstajajo določene kategorije izražanja, ki jih prvi amandma ne varuje. Katere so te kategorije, je v svoji večdesetletni sodni praksi določilo Vrhovno sodišče ZDA, ki je hkrati izoblikovalo tudi doktrinarne pristope, na podlagi katerih je, v določenih primerih, svobodo govora mogoče omejiti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sovražni govor, Vrhovno sodišče ZDA, svoboda govora, prvi amandma, skrajne oblike izražanja
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 1267; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (739,91 KB)

7.
Sovražni govor v ZDA
Vera Lađić, 2023

Opis: Čeprav ZDA zagovarjajo svobodo izražanja (angl. free speech), niso imune na družbeni pojav sovražnega govora. Medtem ko izraz hate speech terminološko izvira od tam, so v pravnem pogledu unikum. Diplomsko delo analizira pravni odnos ZDA do tega vprašanja. Iskanje temeljnih razlogov za tak konsenz temelji na precedenčnih odločitvah VS ZDA. Zaradi periodičnih diskusij v zvezi s to problematiko nas je zanimalo, ali so v ZDA možne zgodovinske spremembe v zvezi s 1. amandmajem. Izpostavljeni so osrednji motivi ameriškega sodstva, ki so se vzpostavili in ohranili skozi turbulentni čas. Nadalje so analizirane točke razhajanja s ključnimi mednarodnimi dokumenti o človekovih pravicah. Glede morebitne uvedbe posebne vrste zakonodaje, ki bi prepovedala najhujše oblike sovražnega govora – kot je rasistični govor – in po vzoru mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah ali sodne prakse ESČP je ugotovljeno, da ostaja malo verjetna kljub prepoznanju nevarnosti, ki bi lahko nastale kot posledice sovražnega govora. Filozofija o trgu idej je zakoreninjena v ameriški pravni podzavesti. Utemeljitelji prepovedi posebne hate speech zakonodaje budno svarijo pred možnostmi minimalnega priprtja vrat za regulacijo posameznikove težko pridobljene pravice. Tak svojevrsten status quo na tem področju se opravičuje s pojasnili, da že imajo več različnih posebnih zakonov, ki prepovedujejo sovražna ravnanja in vrste izražanja, ki vsebujejo elemente ravnanja ali so integralni del ravnanja. Med nastajanjem tega dela je prišlo do nekaterih sprememb. Pandemija virusa covid-19 je ponekod omejila udejanjanje načel iz 1. amandmaja. Nekaj spletnih velikanov je spremenilo pristop k sovražnemu govoru. Dileme prehitevajo pravne odgovore, kot ali naj 1. amandma poseže tudi na ta področja in v kolikšnem obsegu. Tudi diskriminacija je še živa. Smrt temnopoltega državljana zaradi policijskega nasilja pred očmi globalne javnosti je sprožila masovne zahteve po enakosti na vseh področjih človeškega življenja. Vdor v Kapitol je odprl dodatna vprašanja o dejanski moči komunikacije na spletu in na drugi strani o odgovornosti za izražene besede. Tudi politične. Spremembe so torej možne. Ali so hkrati ustavne in potrebne, lahko dokončno pojasni le VS ZDA.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sovražni govor, svoboda izražanja, Vrhovno sodišče ZDA, 1. amandma, Ustava ZDA, sodna praksa
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (972,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh