1. Kibernetsko ustrahovanje med mladostniki v Zasavju : magistrska nalogaAleksander Marinč, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na ustrahovanje, ki se izvaja v kibernetskem prostoru s pošiljanjem agresivnih sporočil osebi. Lahko je ponižujoča fotografija ali videoposnetek, neprijetno besedilno sporočilo ali nevzdržen komentar na družbenih omrežjih. Glavni cilj naloge je dobiti vpogled v ustrahovanje in raziskati katera oblika kibernetskega ustrahovanja je med mladostniki v Zasavju najpogostejša, v kateri aplikaciji se izvaja in ali ostajajo statistično pomembne razlike med spoloma bodisi v vlogi ustrahovalca, bodisi v vlogi žrtve. Ugotavljali smo prav tako komu se žrtve viktimizacije največkrat zaupajo.
Rezultati so pokazali, da je med mladostniki v Zasavju najpogostejša oblika kibernetsko nadlegovanje oziroma prejemanje grozečih, žaljivih, zlobnih in neprimernih sporočil v aplikaciji Snapchat, v vlogi ustrahovalca je bistvena razlika med spoloma v korist fantov, medtem ko so v vlogi žrtve fantje približno enako izpostavljeni kot dekleta.
Ključne besede: ustrahovanje, kibernetski prostor, kibernetsko ustrahovanje, mladostniki, Zasavje
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 368; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (13,09 MB) |
2. |
3. Prospects for sustainable development in the Zasavje region of Slovenia : doktorska disertacijaDijana Možina Zupanc, 2017, doktorska disertacija Ključne besede: trajnostni razvoj, Zasavje, post-premogovniška regija, industrija, okolje, deležniki, potenciali, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 4003; Prenosov: 211
Celotno besedilo (7,79 MB) |
4. Brezposelnost mladih v Zasavju : magistrsko deloLučka Leskovšek Štruc, 2015, magistrsko delo Opis: Brezposelnost je družbeni pojav, ki je stalno prisoten v našem okolju. Povečevanje oz. zmanjševanje števila oseb brez zaposlitve sledi gospodarskemu razvoju in je na nek način naraven pokazatelj stanja v državi. Gospodarska kriza je v zadnjih letih še posebej izpostavila težave mladih iskalcev zaposlitve, ki najbolj občutijo zmanjšano povpraševanje po delavcih, saj delodajalci večinoma dajejo prednost osebam z izkušnjami. Zavod RS za zaposlovanje je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2013 izdal poročilo z naslovom Mladi in trg dela. V publikaciji so navedeni nekateri razlogi za povečanje števila brezposelnih mladih po Sloveniji, dodani pa so tudi statistični podatki, ki navedene razloge potrjujejo. Tudi Evropska unija je aktivno pristopila k reševanju problematike nezaposlenosti mladih in sprejela nekatere usmeritve, ki države članice zavezujejo k aktivnemu delovanju. Vlada Republike Slovenije je tako konec januarja 2014 sprejela program Jamstvo za mlade, ki pomeni drugačen pristop k povečanju zaposlenosti mladih iskalcev zaposlitve. Ukrepi, ki so na voljo mladim v prvih štirih mesecih po prijavi na zavodu, so različni, prav tako pa je različna njihova uspešnost glede na regijo izvajanja. Tudi med brezposelnimi mladimi so precejšnje razlike v možnostih za zaposlitev, zato smo se v magistrskem delu osredinili na mlade v Zasavju, ki je kot regija specifična v več pogledih. Odraz vseh težav na tem področju pa je ravno število mladih brez zaposlitve. Danes je že jasno, da omenjeni ukrepi vsaj na tem področju ne prinašajo želenih in pričakovanih rezultatov.
Ključne besede: zaposlovanje, brezposelnost, mladi, trg dela, Zasavje, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2017; Ogledov: 6253; Prenosov: 160
Celotno besedilo (2,08 MB) |
