Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Anglo-ameriška uprava na območju Bovca in Kobarida : magistrsko delo
Boštjan Kanc, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo proučuje stanje na območju Bovca in Kobarida v času Zavezniške vojaške uprave (ZVU) od 12. junija 1945 do zaključka uprave 15. septembra 1947. Uvedba ZVU ni bila posledica dogodkov med drugo svetovno vojno. Korenine spora med Slovenci in Italijani, zaradi katerega je bila uvedena ZVU, sežejo v drugo polovico 19. stoletja. Z namenom prikaza dogodkov, ki so privedli do uvedbe ZVU, so v magistrskem delu raziskani tudi ti dogodki. Magistrsko delo v nadaljevanju prouči razmere na Bovškem in Kobariškem v času ZVU. Magistrsko delo proučuje tudi razmere v času pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Italijo in odziv prebivalcev na sklenjeno pogodbo. Raziskava je pokazala poglede prebivalcev na razmere na Bovškem in Kobariškem v času izvajanja ZVU ter njihov odziv na sklenjeno mirovno pogodbo. Večina prebivalcev Bovškega in Kobariškega se ni strinjala, da je bilo njihovo območje po sklenitvi Beograjskega sporazuma priključeno coni A, ki so jo upravljali zavezniki. Pričakovali so, da bo po osvoboditvi njihovo območje priključeno Jugoslaviji. Manjšina prebivalcev se je strinjala s priključitvijo coni A, saj so poznali namene in dejanja novih jugoslovanskih oblasti. Želeli so si življenja v demokratični družbi. S sklenjeno mirovno pogodbo se je večina prebivalstva strinjala, saj je bilo Posočje po uveljavitvi mirovne pogodbe priključeno Jugoslaviji. Manjši del prebivalstva zaradi ekonomskih ali političnih razlogov ni bil zadovoljen, da jim bo po uveljavitvi mirovne pogodbe vladala jugoslovanska komunistična oblast. Tudi oni so si želeli živeti skupaj z ostalimi Slovenci v skupni državi, vendar ne pod komunistično oblastjo. V tej skupini so bili predvsem bogatejši kmetje, trgovci, gostilničarji, duhovniki in nasprotniki novih jugoslovanskih oblasti, ki se jih je veliko odselilo že pred uveljavitvijo mirovne pogodbe.
Ključne besede: Beograjski sporazum, Zavezniška vojaška uprava, Bovec, Kobarid, mirovna pogodba z Italijo
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 755; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh