Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrsko delo obravnava diplomatske odnose med Slovenijo, Rusijo in Združenimi državami Amerike. Osredotoča se na razumevanje pomembnosti in dinamike diplomatskih odnosov ter vplivov političnih odločitev omenjenih držav na diplomatske odnose in sodelovanje med njimi. V začetku so predstavljene definicije pojmov, s katerimi se srečujemo v delu. Poudarjena je vloga formalnih diplomatskih kanalov pri spodbujanju in varovanju interesov matičnih držav ter spodbujanju sodelovanja in razumevanja med narodi. V pregledu dosedanjih raziskav je ugotovljeno, da večina literature obravnava ekonomsko in gospodarsko diplomacijo. Raziskave, ki bi sočasno obravnavale vse tri države, niso bile najdene. V nadaljevanju so predstavljene pomembne mednarodne organizacije, ki delujejo kot nevtralna platforma za medsebojno sodelovanje. V njih imajo Rusija in Združene države Amerike pomembno vlogo, vendar tudi vloga Slovenije ni zanemarljiva, saj je imela že več priložnosti za sodelovanje in celo predsedovanje. Sledi kratka predstavitev zgodovine vseh treh držav, saj je njeno poznavanje pomembno za boljše razumevanje medsebojnih odnosov. Nadalje so predstavljeni konflikti in vojne, v katere so bile obravnavane države posredno in neposredno vpletene v zadnjih tridesetih letih, pri čemer so Rusija in Združene države Amerike pogosto na nasprotnih straneh, medtem ko Slovenija običajno sledi stališčem večine, kamor se največkrat prištevajo Združene države Amerike. Kljub svoji mladosti ima Slovenija pomembno vlogo v mednarodnih organizacijah. V delu so izpostavljene tudi pomanjkljivosti slovenske diplomacije, kot so pomanjkljiva državotvorna zavest, neodločnost in pomanjkanje samozavesti. Odgovori na raziskovalna vprašanja pokažejo, da so diplomatski odnosi med Slovenijo in Združenimi državami Amerike pozitivni, vendar prevladuje vpliv Združenih držav Amerike. Odnosov med Slovenijo in Rusijo skorajda ni. Diplomatski odnosi med obravnavanimi državami so kompleksna in dinamična tema, ki zahteva nadaljnje raziskave. Pomembno je, da se države zavedajo svojih interesov in iščejo načine za konstruktiven dialog ter sodelovanje v mednarodnih organizacijah za doseganje skupnih ciljev.
Ključne besede: diplomacija, mednarodne organizacije, Republika Slovenija, Ruska federacija, Združene države Amerike
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 863; Prenosov: 37
Celotno besedilo (551,72 KB)

Opis: Športno pravo je pravno področje, ki je v Evropi še v fazi razvoja, medtem ko je v ZDA že izoblikovano. Je podkategorija prava, ki je sestavljena iz preostalih pravnih področij, kot so delovno, obligacijsko, konkurenčno, pogodbeno, protimonopolno pravo itd. V Evropi se je njegov razvoj pričel z zadevo Bosman, ki se je navezovala na prost pretok delovne sile in izoblikovanje primernega prestopnega sistema, medtem ko v ZDA to nadomešča %draft%. Pri vključevanju mladih v profesionalni šport je med Evropo in ZDA precej razlik, saj imajo v ZDA ta prestop oblikovan zelo dovršeno. V sklopu protimonopolnega in konkurenčnega prava v povezavi s športnim pravom se srečamo s pravicami do predvajanja televizijskih prenosov. Pri tem se pojavi še antidoping, ki ga na območju Evrope in ZDA obravnava več različnih organizacij, katerih skupni cilj je preprečiti doping in istočasno ne posegati v ustavne pravice športnikov. Področje športnega prava pa se sooča tudi z diskriminacijo, ki se med Evropo in ZDA razlikuje predvsem po vrsti diskriminacije. Glede na to, da je evropsko pravo še v fazi razvoja, ima odprtih še veliko možnosti za svoje dokončno oblikovanje.
Ključne besede: športno pravo, specifike, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 2261; Prenosov: 157
Celotno besedilo (420,63 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava okoliščine, pri katerih je prišlo do nastanka in oblikovanja ustave ZDA v takšni obliki, v kakršni jo poznamo danes. Ker razvoj ustave predvsem apelira k dejstvom in dejanjem iz preteklosti, večji obseg te naloge predstavlja zgodovinski pregled oziroma opisovanje in analiza dogodkov v zgodovini ZDA, ki so pripeljali ali vplivali na oblikovanje ustave ZDA. Namen diplomske naloge je torej ugotoviti okoliščine nastanka in razvoja ameriške ustavnosti, njeno izoblikovano naravo ter njen vpliv na zvezni in državni pravni sistem ZDA. Na podlagi tega lahko opredelimo cilje diplomske naloge. Ti so namreč: 1) opredeliti okoliščine, ki so pripeljale do sprejema ustave; 2) spoznati miselnost avtorjev ustave 3) razkriti in analizirati glavne določbe ustave; 4) analizirati razvoj ustave od 18. stoletja naprej (tukaj je mišljena analiza amandmajev, ki so hkrati izraz in dokaz razvoja ustave); 5) predstaviti karakteristiko sodobne ustavnosti ZDA. Metodološka osnova raziskovanja so induktivno-deduktivna metoda, metoda analize, deskripcije in kompilacije. Diplomska naloga je razdeljena na štiri poglavja. Prvo poglavje se nanaša na opis nastanka ZDA kot ločene države in pretvarjanja v konfederacijo. Drugo poglavje vključuje postopek priprave in oblikovanja štirih členov ustave, ki so temeljni del državnega dokumenta. Temu sledi strukturna karakteristika in analiza členov ustave, vključno z dodatnimi členi, sprejetimi od 18. stoletja do danes. Zadnje poglavje predstavlja analizo vloge ustave v pravnem sistemu oziroma kako ustava vpliva na pravni red ZDA.
Ključne besede: ustave, ratifikacija, pravni red, Združene države Amerike, ameriška ustavnost, federalizem, demokracija, ustavno pravo
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2019; Ogledov: 3596; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na primerjavo ureditve smrtne kazni v Združenih državah Amerike in državah na evropski celini. Prikazala sem primerjavo modernih demokratičnih držav, ki pa se bistveno razlikujejo v kaznovalnih politikah, predvsem glede smrtne kazni. Evropske države nastopajo odločno abolicionistično, medtem ko je v Združenih državah Amerike smrtna kazen še vedno del zakonodaje večine zveznih držav. Predstavila sem tudi primer Kitajske, ki zavzema sam vrh, kar se tiče izvršitev smrtnih kazni. Zanimale so me geneze smrtne kazni za obe celini, kateri so tisti dejavniki, zaradi katerih je v Evropi smrtna kazen že skoraj povsod odpravljena, ter zgodovinski okvir smrtne kazni v ZDA. V delu sem opisala metode usmrtitve, ki se še danes uporabljajo v Združenih državah Amerike, in proučila problem, ki ga sama usmrtitev predstavlja tako z vidika človekovih pravic kot tudi z vidika izvršitve odvzema življenja. Mnenja o smrtni kazni so v današnjem času še vedno precej deljena. Vse manj je utemeljenih argumentov zagovornikov smrtne kazni, abolicionizem pa postaja že skoraj vsesplošen trend. Kljub temu je na področju smrtne kazni še ogromno za postoriti in dokler bo država institucionalno ubijala, bo vedno obstajala možnost, da lahko usmrtitev doleti tudi nedolžnega. Sodnih zmot namreč nikoli ne bo mogoče zagotovo preprečiti. Vprašanje smotrnosti smrtne kazni se še vedno pojavlja, kajti nemogoče je dokazati, da smrtna kazen zmanjšuje stopnjo kriminala oziroma vsaj ne bolj učinkovito kot druge oblike sankcij. S tem pa smrtna kazen izgubi tudi svoj glavni namen. Zgodovinsko gledano, so z razvojem družbe najhujše kazni postopoma nadomeščale milejše kazni, maščevanje je zamenjala bolj racionalna vladavina prava, kazni pa so začele dobivati tudi druge namene, kot na primer rehabilitacije storilca. Kaj torej najbolj arhaična oblika kaznovanja še dela v pravosodnih sistemih enih izmed najmodernejših držav?
Ključne besede: smrtna kazen, usmrtvitve, abolicija, pravna zmota, Združene države Amerike, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 5262; Prenosov: 529
Celotno besedilo (1,81 MB)

Ključne besede: volilni sistemi, politični sistemi, volitve, Združene države Amerike, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2017; Ogledov: 6126; Prenosov: 315
Celotno besedilo (631,84 KB)