1. POMEN PROMOCIJE ZDRAVJA ZA USPEŠNOST NA DELOVNEM MESTUMaja Milić, 2026, diplomsko delo Opis: MILIĆ, Maja: Pomen promocije zdravja za uspešnost na delovnem mestu
Uvod in namen: Cilj diplomske naloge je raziskati vpliv promocije zdravja in z njim povezano uspešnost na delovnem mestu, s poudarkom na psihofizičnem počutju zaposlenih ter zmanjševanju bolniških odsotnosti. Namen naloge je osvetliti pomen načrtnega spodbujanja zdravja kot strateške usmeritve organizacij za doseganje večje produktivnosti in zadovoljstva zaposlenih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili metodo analize znanstvene in strokovne literature s področja promocije zdravja in delovne učinkovitosti. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, opravljeni z anketnim vprašalnikom, ki je vključeval 23 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo
54 zaposlenih iz trgovskega podjetja Lidl. Rezultati: Rezultati kažejo, da promocija zdravja pozitivno vpliva na fizično in duševno počutje zaposlenih ter na njihovo delovno motivacijo. Zaposleni programom pripisujejo pomembno vlogo pri izboljšanju vzdušja, zmanjšanju stresa in večji delovni zavzetosti. Uporabnost: Naloga ponuja konkretna priporočila za organizacije, ki želijo izboljšati počutje zaposlenih ter znižati stroške bolniških odsotnosti z uvedbo sistematičnih ukrepov promocije zdravja. Omejitve: Raziskava je bila izvedena le v enem podjetju in na manjšem vzorcu, zato ugotovitve niso v celoti posplošljive. Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem.
Tip dela: diplomska naloga 1. stopnje; leto 2025, Fizioterapevtika, 33(48) str., 3 pregl., 20 gr., 1 sl., 1 pril., 23 vir. Mentorica (I. Veljić), Recenzentka (F. Kresal)
Ključne besede: promocija zdravja, delovno mesto, zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost, absentizem
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2026; Ogledov: 293; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (602,85 KB) |
2. Absentizem in fluktuacija zaposlenih v povezanosti s pojavom stresa pri vodjih zdravstvene negeLea Germek, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zdravstveni delavci se pri vsakodnevnem delu soočajo z visoko delovno obremenitvijo, odgovornostjo in pričakovanji, kar pogosto vodi v utrujenost, izgorelost in zmanjšano zadovoljstvo pri delu. Ti dejavniki pomembno vplivajo na pojav odsotnosti z dela ter na odločitve posameznikov o odhodu iz ustanove. Namen raziskave je preučiti povezavo med delovno obremenitvijo, stresom, absentizmom in fluktuacijo ter ugotoviti, kako organizacijski dejavniki vplivajo na odločitev vodjev zdravstvene, da ostanejo na delovnem mestu oziroma v ustanovi.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela, podatke pa smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. V pregled smo s pomočjo izključitvenih kriterijev zajeli podatkovne baze PubMed, Cobiss, DKUM, Google učenjak in SpringerLink. Vključili smo prispevke, objavljene med letoma 2015 in 2025. Kriterij za vključitev je bil še brezplačna dostopnost zadetkov v polnem besedilu. Za iskanje zadetkov smo uporabili ključne besede v slovenščini (absentizem, fluktuacija, stres, vodji zdravstvene nege) in v angleščini (absenteeism, staff turnover, stress, nursing leaders). Iskanje, analiza in obdelava izbrane literature so potekali v mesecu maju 2025. V končno analizo smo iz skupnega nabora sprejeli 15 enot literature.
Rezultati: Rezultati pregleda izbrane literature kažejo, da sta absentizem in fluktuacija medicinskih sester posledica kombinacije delovnih, individualnih in organizacijskih dejavnikov. Med temeljnimi dejavniki so zahteven urnik, dolg delovni čas, preobremenjenost, stres, konflikti ter pomanjkanje podpore oziroma ustrezne kadrovske politike. Individualni dejavniki obsegajo osebno zdravje, družinske obveznosti ter iskanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem. Visok poklicni stres in izgorelost povečujeta odsotnost z dela in namero po odhodu, kar negativno vpliva na kakovost oskrbe pacientov. Programi za zmanjšanje stresa, izobraževanje, podpora vodstva, razvoj čustvene inteligence in transformacijski slog vodenja se izkazujejo za učinkovite pri zmanjšanju absentizma ter fluktuacije in izboljšanju zadovoljstva zaposlenih.
Razprava: Iz ugotovitev lahko razberemo, da so absentizem, fluktuacija in stres v zdravstveni negi medsebojno povezani ter pomembno vplivajo na zaposlene in vodje zdravstvene nege. Glavni vzroki za odsotnost in menjavo delovnih mest so visoka delovna obremenitev, stres, konflikti, pomanjkanje kadra, neustrezno vodenje in nezadovoljstvo pri delu. Posledice teh pojavov za vodje pomenijo večje organizacijske obremenitve, večjo odgovornost za tim, večji stres in tveganje za izgorelost. Raziskave poudarjajo, da transformacijsko vodenje, podpora zaposlenim ter ustrezna organizacija dela zmanjšujejo stres, absentizem in fluktuacijo ter hkrati povečujejo zadovoljstvo, zavzetost in kakovost zdravstvene oskrbe, kar zagotavlja stabilnejše in učinkovitejše delovno okolje.
Ključne besede: absentizem, fluktuacija, stres, zdravstvena nega, vodji zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 635; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Vpliv promocije zdravja na absentizem v javnem sektorju : magistrsko deloStaša Krajnc, 2021, magistrsko delo Opis: Težave z naraščanjem oziroma neuspešnim obvladovanjem zdravstvenega absentizma ima tudi Republika Slovenija in to že veliko let. Eden od načinov, kako se tako država kot posamezni delodajalci s tem spopadajo, je tudi izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, saj zaposleni tam preživijo več kot polovico svojega življenja in ni nepomembno, kako se v delovnem okolju počutijo. Projekt promocije zdravja na delovnem mestu je v svoji osnovi večstranski, saj naj ne bi vplival na zdravje in zadovoljstvo zaposlenega le v času opravljanja dela na delovnem mestu, temveč tudi v njegovem zasebnem življenju, ne glede na to, da se promocija zdravja izvaja s strani delodajalcev in za potrebe zaposlenih pri opravljanju njihovega dela. Magistrska naloga predstavlja celoten projekt promocije zdravja na delovnem mestu ter raziskuje načine, na katerega se predvsem v javnem sektorju promocija zdravja izvaja. Prav tako se ugotavlja ali le-ta vidneje vpliva na obvladovanje zdravstvenega absentizma ali morda na njene rezultate premočno vplivajo drugi dejavniki, katerih še tako skrbno načrtovana in izvajana promocija zdravja ne more preseči. Ti dejavniki imajo svoje korenine tako v zakonodaji, kot financah in nenazadnje v samem zdravstvenem sistemu naše države
Ključne besede: absentizem, promocija zdravja na delovnem mestu, strategija, čakalne dobe, javni sektor
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 3518; Prenosov: 115
Celotno besedilo (944,08 KB) |
