Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Strategija za implementacijo ukrepov v smeri promocije zdravja na delovnem mestu in večjega zadovoljstva zaposlenih
Jaka Kavčič, 2018

Opis: Zdravje je ključnega pomena za vse ljudi, ne glede na spol in starost. V kolikor nimamo težav z zdravjem, se pomembnosti zdravja navadno zavedamo šele , ko zbolimo. Premalokrat pa pomislimo, kaj lahko sami naredimo zato, da bolezen ali poškodbo preprečimo. Zdravje pa ni pomembno samo za posameznika, ampak tudi za okolje v katerem živimo in delamo. Hiter tempo življenja in spremenjene življenjske navade pogosto prinesejo na eni strani več bolezni, po drugi strani pa se povprečna življenjska doba povečuje in s tem posledično tudi meja upokojitve. Ker je v interesu vseh nas, da smo zdravi, je prav, da za svoje zdravje v prvi meri poskrbimo sami. Pomena zdravega človeka se zaveda tudi država (zdrav človek predstavlja manjše stroške za državo) in delodajalci (zdrav človek je bolj produktiven, manj odsoten z dela), zato država izvaja določene aktivnosti, predvsem z ozaveščanjem javnosti o pomenu zdravja. Hkrati pa država skozi zakonodajo nalaga delodajalcem, da izvajajo aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu. V prvem delu magistrskega dela opredeljujemo pomen aktivnosti za promocijo na delovnem mestu v izvedbi delodajalca in splošno pomembnost tovrstnih aktivnosti. Ugotavljamo, da so aktivnosti pomembne za zaposlene tako iz zdravstvenega vidika kot tudi iz vidika medsebojnega druženja in komunikacije. Pomembno vlogo pri zdravju ima tudi stres, zato je delodajalec dolžan sprejeti vse potrebne aktivnosti, da omeji vpliv stresa na zaposlene. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali in analizirali zaposlene in njihovo mnenje o pomenu aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu in motivatorjev pri njihovem delu. Prav tako smo skozi intervjuje predstavnikov različnih podjetij analizirali pomen aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu skozi prizmo delodajalca in kako vplivajo tovrstne aktivnosti na blagovno znamko podjetja. Ugotovili smo, da sta skrb podjetja za zaposlene in ugled podjetja izredno pomembna motivatorja za zaposlene. Aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu zaposleni jemljejo kot pozitiven pristop podjetja za dobro počutje zaposlenih. Prav tako smo ugotovili, da podjetja tovrstne aktivnosti zagotavljajo, ker dejansko verjamejo v pozitivne učinke in ne samo ker je aktivnosti predpisala država z zakonodajo. Z gotovostjo lahko trdimo, da aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu pozitivno vplivajo na zaposlene in na njihove odnose med sodelavci ter posledično prinašajo prednosti za delodajalca in pomagajo pri gradnji blagovne znamke podjetja. Zanimivo je, da pozitiven. vpliv na zaposlene ni toliko posledica samih aktivnosti oziroma njihovih vsebin, kot ima pozitiven vpliv občutek zaposlenih, da podjetje skrbi zanje. Skrb podjetja za zaposlene se kaže kot izredno pomemben motivator za zaposlene. Verjetno ne obstaja delodajalec, ki si ne želi imeti zadovoljnih in motiviranih zaposlenih, zato so navadno investicije v promocijo zdravja na delovnem mestu zanemarljive v primerjavi s pozitivnimi učinki.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravje na delovnem mestu, promocija, zadovoljstvo, produktivnost, absentizem, strošek, motivacija, blagovna znamka delodajalca.
Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 3407; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
Zdravstveni absentizem - študija primera
Boris Krklec, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravstveni absentizem, stres, izgorelost, prezentizem, management človeških virov
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 2383; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
4.
Absentizem in fluktuacija v proizvodni organizaciji
Romana Bombek, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: znanje, management znanja, absentizem, fluktuacija
Objavljeno: 05.01.2021; Ogledov: 985; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (944,26 KB)

5.
Vloga managementa znanja pri načrtovanju procesa dela v primeru absentizma v podjetju X
Darinka Komerički, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: znanje, procesi managementa znanja, absentizem
Objavljeno: 14.01.2021; Ogledov: 950; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (909,74 KB)

6.
Vpliv absentizma na management znanja v zdravstveni organizaciji
Petra Grimšič, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposleni, delo, zdravstveni absentizem, ekonomski učinki, delodajalci, družba
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 1192; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (566,20 KB)

7.
Vpliv stresa na absentizem in odličnost posameznika
Petra Gatej, 2013

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Zanima nas, ali v podjetjih telekomunikacijske panoge elementi stresa (prepoznavanje dejavnikov stresa na podlagi posledic stresa, obvladovanje in odkrivaje stresa na delovnem mestu), prisotnost stresa na delovnem mestu in aktivnosti za sprostitev od stresa vplivajo na absentizem in ali prisotnost stresa na delovnem mestu vpliva na odličnost posameznika. Namen: Namen naloge je identificirati vpliv stresa na absentizem in odličnost posameznika na primeru treh podjetij telekomunikacijske panoge. V teoretičnem delu je cilj spoznati stres, absentizem in odličnost posameznika, v empiričnem delu pa na primeru izbranih podjetij telekomunikacijske panoge ugotoviti dejanski obstoj vpliva stresa na absentizem in odličnost posameznika. Metoda: Teoretični del magistrske naloge smo preučili s pomočjo domače in tuje strokovne literature. Uporabili smo metodo kompilacije, ki zajema citiranje, povzemanje in navajanje. Empirični del naloge smo izvedli z zbiranjem podatkov s pomočjo anketnega vprašalnika, pri čemer smo uporabili Likertove lestvice in pa kombinacijo vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim računalniškim programom. Rezultati: Rezultati raziskave so dokazali vpliv oz. obstoj nekaterih elementov povezave med obvladovanjem stresa in absentizmom in obstoj povezave med načini sprostitve od stresa in absentizmom. Prav tako rezultati potrjujejo vpliv stresa na odličnost posameznika. Ugotovitve nam služijo kot temelj predlogov za podjetja, za posvečanje večje pozornosti odkrivanju stresa in njegovega vpliva na absentizem in odličnost posameznika. Organizacija: Prispevek raziskave je pomemben za vodilne kadre v obravnavanih podjetij in tudi za podjetja na splošno. Rezultati navajajo vzroke oz. povezave med stresom in absentizmom ter slabšo odličnostjo posameznika, kar omogoča udeleženim razmislek za nadaljnje ukrepe za zmanjšanje absentizma in ustvarjanje boljše odličnosti posameznika. Družba: Na podlagi rezultatov raziskave in podanih predlogov bodo, z aplikacijo predlogov v prakso, pridobila podjetja, posamezniki in tudi njihove družine ter širša družba. Večina zaposlenih se dnevno srečuje s stresom, kar vodi v absentizem ter vse slabšo odličnost posameznika. Dolgoročno se bo socialna odgovornost podjetij in posameznikov morala izboljšati, saj trenutno neobvladovanje področja stresa negativno vpliva tudi na celotno okolje, tako v smislu slabšanja kakovosti življenja kot tudi odličnosti vsakega posameznika posebej. Originalnost: Raziskava je bila izvedena v treh podjetjih telekomunikacijske panoge, sodelovalo je 95 anketirancev. Obstajajo številne raziskave opisanih tematik v Sloveniji, vendar ne na področju ozko usmerjene telekomunikacijske panoge. Raziskava ima velik pomen predvsem, ker zajema mlada, hitro razvijajoča se podjetja, ki predstavljajo gonilno silo bodoče gospodarske rasti, in je njihova uspešnost tudi preko obvladovanja stresa, absentizma in odličnosti posameznika pomembna za širšo blaginjo. Omejitve: Pridobljeni podatki raziskave temeljijo na subjektivnem mnenju anketiranih. Zaposleni so bili izbrani priložnostno in po subjektivni presoji. Stres na absentizem in odličnost posameznika vpliva tudi preko drugih dejavnikov, ki jih v raziskavo nismo vključili. Omejeni smo tudi z javnostjo podatkov oziroma zahtevano anonimnostjo. Zaradi specifičnosti in narave dela rezultatov raziskave ni mogoče posploševati na druge dejavnosti oziroma panoge. Prav tako je v raziskavi sodelovalo manj kot 50 % zaposlenih, zato rezultatov raziskave ne moremo povsem posploševati na ostala podjetja, ki sodijo v isto panogo. Raziskava ne vsebuje drugih vidikov uspešnosti poslovanja v podjetjih, kot so npr. ekonomski, pravni in tehnični dejavniki. Izbrana literatura temelji na subjektivnem izboru. Nadaljnja področja raziskovanja se kažejo tudi na področju preostalih panog, v različnih regijah po Sloveniji in tujini, v večjem številu oziroma širšem krogu dejavnikov stresa ter večjem vzorcu zaposlenih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, absentizem, odličnost posameznika, delovno okolje
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 1038; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1004,48 KB)

8.
Model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja pri slovenskih poklicnih voznikih in absentizem
Friderika Kresal, 2015

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem, v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slove nskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji modela obvladovanja BvK? Namen: Namen doktorske disertacije je proučiti teoretična izhodišča psihosocialnih deja vnikov tveganja; ugotoviti kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem; ter v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slovenskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja in izoblikovati gradn ike komponente obvladovanja BvK. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov, večina moških, v povprečni starosti 41,6 let. Kot merski inštrument smo upor abili a nketni vprašalnik , ki je sestavljen iz 46 vprašanj s sledečo strukturo : (1) osnovni demografski podatki, (2) vprašanja o zadovoljstvu z delom, zasebnim življenjem, preživljanju prostega časa, pogostostjo ukvarjanja s športom, razlogi za ukvarjanje s športom, kajenju, uživanju alkohola, jemanju tablet proti bolečinam in (3) vprašanja o BvK . Statistična obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomo čjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, ANOVA (analiza variance), regresijska analiza ter Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali , da na BvK najbolj vplivajo dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. BvK najbolj popusti po zdravilih. Na pojavnost BvK statistično značilno vplivajo nezadov oljstvo z delom, delo v izmeni in neprimerni delovni pogoji. Na absentizem pa vplivajo nezadovoljstvo z delom, nespoštljiv odnos vodstvenih delavcev do zaposlenega, neprimerni delovni pogoji, osebno nezadovoljstvo, nerazumevanje partnerja in redno ponočeva nje. Na osnovi rezultatov naše raziskave smo zasnovali teoretični model obvladovanja BvK, ki predstavlja gradnike komponent dejavnikov tveganja za nastanek BvK, in ga povezali v tri smiselne sklope: delodajalci, osebnostni dejavniki in dejavniki tveganja o sebe ter dejavniki, povezani z delom in delovnim okoljem. Gradnike komponente obvladovanja BvK smo glede na komponente dejavnikov tveganja razdelili na psihološko obravnavo, spremembo načina življenja in pravilno rokovanje z bremeni ter tako prispevali k b oljšemu in učinkovitejšemu vpogledu v problem in njegovo obravnavo. Organizacija: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj so njeni ključni doprinosi v usmerj anju zavedanja teoretikov in praktikov o pomenu zdravja na delovnem mestu in pomanjkanju poglobljene zasnove praktičnih programov holističnega zdravljenja; pojasnitev v znanstveni literaturi različno opredeljenih ožjih znanstvenih področij; pojasnitvi do s edaj še nepojasnjene holistične obravnave vpliva psihosocialnih dejavnikov tveganja na zdravje populacije poklicnih voznikov in absentizma kot posledice; začetno demonstracijo raziskovalnega področja v slovenski praksi; ter strokovnjakom ponuditi rešitve v holističnem pristopu reševanja problema obravnave dejavnikov tveganja. Družba: Postavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene raziskave o psihosocialnih dejavnikih tveganja za BvK, kakor pa tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnos t: Originalnost doktorske disertacije se kaže v tem, da je obravnavana tema dokaj neraziskana, prav tako pa tudi ni izoblikovan model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja za preprečevanje BvK in posledično absentizma pri slovenskih poklicnih voz nikih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so naslednje: (1) vsebinska in časovna omejitev pregleda teoretičnih vsebin, (2) osredotočenost le na nekatere psihosocialne dejavnike, (3) oblikovanje lastnega vprašalnika in (4) nam ensko vzorčenje. Kot omejitev lahko omenimo tudi uporabo programa za analizo omrežij Pajek, ki se je v preteklih raziskavah uporabljal predvsem na področju naravoslovnih ved in mreženja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati še druge dejavnike tveganja, ki povzročajo BvK, jih razumeti, nato pa se osredotočiti na preventivno delovanje na področju BvK pri poklicnih voznikih, saj so ti zaradi nenehnih vibracij še posebej izpostavljeni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: absentizem, bolečine v križu, poklicni vozniki, preventiva, zdravje, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1081; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

9.
Model dejavnikov stresa v izobraževalni inštituciji
Magda Lužar, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Živimo v obdobju, ko se vse nenehno spreminja, pritiski so vedno večji in prisotni ter delujejo stresno. Meja dovzetnosti za stres in meja obvladljivosti stresa se od posameznika do posameznika razlikuje. Določena obremenitev po meni za nekoga izziv, pri nekom pa enaka obremenitev lahko ogroţa dobro počutje in njegovo samozavest. Na kvaliteto življenja vsakega posameznika pomembno vpliva način, kako se le - ta sooča s stresom. Stres ima negativne posledice za posameznika in inštitucijo ter sistem kot celoto, ker slabo vpliva na kakovost dela, na zdravje posameznika in posledično na "zdravje" organizacije. Zanima nas , kolikšno breme (majhno, srednje, veliko) doţivljajo v izobraţevalni inštituciji pedagoški delavci, zaradi dejavnikov tveganja, povezanih z negativnimi posledicami. Sprašujemo se , katera so najbolj obremenjujoča področja tveganja za poklicni stres pri vseh anketiranih pedagoških delavcih. V nadaljevanju nas zanima, katere negativne pojave pedagoški delavci doživljajo kot najvišje ocenjeno tveganje. Namen: V teoretičnem delu je namen naloge preučiti ugotovitve in dognanja o: stresu, dejavnikih stresa, posledicah stresa, razširjenosti stresa, spoprijemanju s stresom ter vplivu d ejavnikov na kakovost delovnega življenja. V empiričnem delu naše raziskave je namen ugotoviti področja dejavnikov tveganja za nastanek poklicnega stresa pri anketiranih pedagoških delavcih, ki delajo v izobraževalni inštituciji in poučujejo dijake in štud ente ter odrasle slušatelje različnih smeri. Da je poslovanje v izobraževalni inštituciji uspešno in kvalitetno, je v največji moţni meri odvisno od vsakega posameznega zaposlenega. Način soočanja posameznika s stresom lahko vpliva na kvaliteto njegovega ţ ivljenja. Cilj magistrske naloge je izdelati model dejavnikov tveganja za stres in seznaniti vodstvo ter zaposlene o raziskavi in rezultate ustrezno predstaviti in podati svoje mnenje. Metoda: Naloga zajema v teoretičnem delu pregled domače in tuje literature ter povzemanje tujih in domačih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika in le - te analizirali s statističnimi metodami. Uporabili smo deskriptivno statistiko, korelacijske teste in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo 17 pomembnih področij tveganj, povezanih z negativnimi posledicami stresa. Ugotavljamo, da so anketirani v 14 dejavnikih tveganja za nastanek stresa malo obremenjeni, srednjo obremenjenost doživljajo na področjih: vloga in odgovornost v organizaciji, vsebin a dela in razvoj poklicne kariere. Negativna pojava: absentizem in izgorelost doživljajo anketirani kot najvišje tveganje. Z rezultati lahko potrdimo, da anketirani stres doživljajo v manjši meri in zato kvaliteta njihovega življenja ni okrnjena . Organizacija: Rezultate raziskave lahko vodstvo uporabi v nadaljevanju kot predloge za izboljšanje situacije in pri snovanju ukrepov za zmanjšanje dejavniko v tveganja za nastanek stresa . Na podlagi modela lahko vodstvo v nadaljevanju pripravi ukrepe, ki bi zmanjšali tiste dejavnike tveganja za poklicni stres, katere pedagoški delavci doživljajo kot najbolj obremenjujoče. Družba: Menimo, da je na podlagi rezultatov izdelan model dejavnikov stresa lahko uporaben tudi v drugih organizacijah saj je stres povsod prisoten. V primeru, da bodo rezultati raziskave upoštevani v inštituciji, bo imelo to pozitiven vpliv na okolje in družbo. Neobremenjenost zaposlenih bo vidna v boljši kvaliteti življenja posameznika in uspešnosti organizacije. Originalnost: Originalnost raziskave je v opravljeni raziskavi v izobraţevalni inštituciji med 154 pedagoškimi delavci, s katero smo ugotavljali obremenjenost posameznih anketirancev , zaradi kategorij ali področji dejavnikov tveganj za poklicni stres. V omenjeni inštituciji še nismo zasledili primerljive raziskave. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni pedagoški delavci v izobraţevalni inštituciji. V nadaljevanju bi bila potrebna raziskava na področju absentizma in izgorelosti v organizaciji, glede na določeno časovno obdobje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, kakovost življenja, vsebina dela, vloga in odgovornost, razvoj kariere, absentizem, izgorelost, pedagoški delavci, izobraževalna inštitucija, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 739; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh