1. Komunikacija in kakovost življenja posameznika po karcinomu v področju ustne votlineBarbara Karanović, 2024, ni določena Opis: Obravnavano temo diplomskega dela smo izbrali, ker menimo, da je karcinom v področju ustne
votline aktualen problem današnjega časa. Zgodnje odkrivanje in napotitev na zdravljenje
karcinoma sta ključnega pomena za zmanjševanje verjetnosti invazivnega zdravljenja in
preživetje. Posamezniki s karcinomom v ustni votlini imajo v anamnezi pogosto označeno
uživanje alkohola in cigaret. Posameznikovo okolje lahko zaznavamo kot pokazatelj, ki
pozitivno ali negativno vpliva na njegovo rehabilitacijo. Vedno več ljudi se srečuje s
karcinomom v področju ustne votline, s tem pa imamo vedno več oseb s traheostomo.
Posamezniki s traheostomo se srečujejo s številnimi težavami pri osnovnih življenjskih
funkcijah. Nekatere od teh težav so dihanje, hranjenje in glasno govorno sporazumevanje.
Rehabilitacija posameznika po odstranitvi karcinoma je dolgotrajen proces, pri tem pa ne
zdravimo samo bolezni, ampak tudi posameznika. Ta se mora soočiti z boleznijo in s
posledicami kirurškega zdravljenja. Že v bolnišnici ugotavljamo, kakšne so pacientove
funkcionalne sposobnosti po posegu. Poleg težav z gibljivostjo se srečuje s težavami hranjenja,
težavo s pljučnimi zmogljivostmi, težavami z govorom, srečamo se tudi s slabim estetskim
videzom. Ravno obraz je najbolj opazen del posameznika in njegove osebnosti. Posameznik
težave z govorom ali izgubo govora enači z izgubo sporazumevanja. Zaradi take izgube je
izpostavljen psihični obremenitvi in tako izgubo lahko čuti kot izgubo svoje osebnosti, kar
lahko vodi v depresijo in družbeno izločitev. Komunikacija je ena od osnovnih potreb vseh nas.
Cilj komunikacije je biti opažen, slišan in sprejet. Rehabilitacija posameznika je usmerjena v
to, da ustvarimo možnost za glasno sporazumevanje. Za posameznika je najbolj pomembno, da
čimprej usvoji eno izmed nadomestnih metod za sporazumevanje.
Z uporabo intervjujev smo poskušali ugotoviti izkušnje in ovire treh posameznikov pri
komunikaciji po odstranitvi karcinoma ter tehnike, ki so se zanje izkazale kot najboljše.
Zanimalo nas je tudi, kako je podpora bližnjih in medicinskega osebja vplivala na njihovo
počutje ter kako zaznavajo lastne spremembe in izkušnje pri samostojnosti.
Ključne besede: karcinom, alkohol, kajenje, samostojnost, komunikacija, osebna rast.
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2024; Ogledov: 356; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
2. KOGNITIVNE, VEDENJSKE IN PSIHOSOMATSKE ZNAČILNOSTI ODRASLIH OTROK STARŠEV S ŠKODLJIVO RABO ALKOHOLAMartina Perko, 2023, ni določena Opis: Otroci v družini s škodljivo rabo alkohola pogosto prevzemajo starševske naloge, ki jim ne morejo biti kos, prepuščeni so sami sebi in zaradi sramu pogosto potlačijo svoje potrebe. Ko odrastejo, kompulzivno uporabljajo ekstremna vedenja, s katerim poskušajo uravnavati in nadzorovati čustva, ki jih ni mogoče v zadostni meri psihično predelati. Njihov notranji dialog lahko poteka v obliki negativnih avtomatskih misli, ki so nič drugega kot predpostavke, katere imajo lahko posledično negativen vpliv na čustvovanje in vedenje. Vsa nepredelana čustva pa se manifestirajo na telesu v obliki psihosomatskih težav. Namen naloge je bil raziskati kognitivno vedenjske značilnosti in psihosomatske težave pri odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola. V raziskavo je bilo vključenih 11 odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola, starih od 26 do 53 let, obeh spolov (m = 5, ž = 6), članov terapevtske skupnosti Zavoda Mitikas, ki nudi pomoč ljudem v stiski. V raziskavi smo uporabili osebne neuradne dokumente v obliki dnevnikov in življenjepisov.
Analiza dnevnikov in življenjepisov je pokazala, da kognitivne, vedenjske značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola preprečujejo prepoznavanje lastnih potreb in mej zaradi razvitih obrambnih mehanizmov, ki ščitijo pred trpljenjem in čustveno bolečino. Največkrat zaznani vedenji, ki sta hkrati tudi obrambna mehanizma, sta potlačevanje in izogibanje. Ugotovili smo tudi, da se pri vseh odraslih otrocih staršev s škodljivo rabo alkohola, ki so sodelovali v naši raziskavi, prisotne psihosomatske težave.
V bodoče bi bilo smotrno zajeti večji vzorec in primerjati odrasle otroke staršev s škodljivo rabo alkohola s skupino odraslih otrok staršev, ki alkohola niso prekomerno uživali, in vključiti še druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na razvoj kognitivnih, vedenjskih značilnosti in psihosomatskih težav. Ugotovljene značilnosti odraslih otrok staršev s škodljivo rabo alkohola lahko pomagajo psihosocialnim svetovalcem, do lažje prepoznave stiske in težave omenjene ranljive skupine.
Ključne besede: alkohol, odrasli otroci, starši s škodljivo rabo alkohola, kognitivne značilnosti, vedenjske značilnosti, psihosomatske težave
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2023; Ogledov: 686; Prenosov: 7 |
3. SIMPTOMI DEPRESIJE, TVEGANI VZORCI PITJA IN ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM MED GIBALNO AKTIVNIMI IN NEAKTIVNIMI DIJAKIMateja Kulot, 2023, ni določena Opis: Mladostništvo je zaradi hitrih sprememb na vseh treh omenjenih razsežnostih in drugih sprememb že samo po sebi zahtevno in stresno obdobje. Poleg tega se mladostniki vsak dan srečujejo z različnimi stresorji, težavami in stiskami, ki pogosto izvirajo iz vse večjih lastnih pričakovanj pa tudi iz pričakovanj njihovih staršev in neposredne okolice. V ključnem razvojnem obdobju adolescence se vse pogosteje pojavljajo simptomi depresije in tudi tvegani vzorci pitja alkohola. Športna in telesna aktivnost lahko ščiti pred pojavom težav v duševnem zdravju in pripomore k višjemu zadovoljstvu z življenjem. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kakšni meri so prisotni depresivna simptomatika, tvegani in škodljivi vzorci pitja alkohola ter zadovoljstvo z življenjem med gibalno aktivnimi in gibalno neaktivnimi dijaki srednje zdravstvene šole. V raziskavi so sodelovali dijaki, stari od 15 do 19 let (M = 17,03, SD = 1,38), obeh spolov (M = 57, Ž = 63). Gibalno aktivnih je bilo 83, neaktivnih 37. Za namene raziskave smo uporabili teste CES-D, AUDIT in SWLS.
Ugotovili smo, da dijaki navajajo nizke povprečne vrednosti na CES-D (10,56), AUDIT (2,50) in visoke povprečne vrednosti SWLS (24,39). Med spoloma ni statistično značilnih razlik v CES-D, AUDIT in SWLS. Gibalno aktivni dijaki navajajo statistično značilno višje povprečne vrednoti na AUDIT in SWLS.
Sklenemo lahko, da dijaki srednje zdravstvene šole poročajo o relativno nizki depresivni simptomatiki, nizkih tveganih vzorcih pitja alkohola ter dobrem zadovoljstvu z življenjem. Značilno bolj so zadovoljni z življenjem gibalno aktivni dijaki, res pa je tudi, da le-ti izkazujejo značilno bolj tvegane vzorce pitja alkohola. Nedvomno bi bilo v prihodnjih raziskavah pomembno pogledati strukturo osebnosti dijakov srednje zdravstvene šole in predvsem prisotnost volje do smisla.
Ključne besede: dijaki, zdravstvena šola, športna aktivnost, depresija, alkohol, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno v ReVIS: 23.09.2023; Ogledov: 571; Prenosov: 5 |
4. |
5. |
6. |
7. |
