1. Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov : magistrsko deloTamara Mijanović, 2024, magistrsko delo Opis: Pravzaprav so medčloveški odnosi nekaj, s čimer se srečujemo vsakodnevno na vseh področjih življenja. Še posebej takrat, ko se zaostrijo do konfliktov, je potrebno preventivno preprečevanje in razreševanje tovrstnih konfliktov, zlasti v delovnem okolju. Prav zaradi tega so delovni spori oz. konflikti zaradi svoje pravne narave in razmerij, tj. med delavci in delodajalci na individualni kot tudi na kolektivni ravni, upoštevaje predvsem relativno trajnost delovnega razmerja, potrebni mirnega reševanja tovrstnih sporov. Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov je ena izmed oblik izvensodnega reševanja delovnih sporov, pri čemer je sicer po svoji naravi nekako najbolj podobna sodnemu odločanju (v primerjavi z drugimi oblikami alternativnega reševanja delovnih sporov), saj pri arbitraži tretja nevtralna oseba avtoritativno odloči o sporu, kar zavezuje stranki. Kljub temu pa imajo stranke v arbitraži bistveno večje možnosti prilagajanja celotnega mehanizma odločanja svojim željam in potrebam v primerjavi s sodnimi postopki. V magistrskem delu so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: zgodovinska metoda, normativna, dogmatična, deskriptivna (opisna), analitična, aksiološka in primerjalna metoda, na koncu pa še sintetična metoda, pri čemer je bil uporabljen induktivni in deduktivni pristop pri obdelavi pojmov ter izpeljavi vseh omenjenih in uporabljenih raziskovalnih metod. Namen in cilj magistrskega dela je podrobno preučiti alternativne načine reševanja sporov, zlasti arbitražo, na nacionalni ravni kot sredstvo za reševanje delovnih sporov s pregledom strokovne literature, pravnih virov, spletnih virov in analizo sodne prakse, nato pa ugotovitve primerjati še na mednarodnem nivoju. Ključne besede: arbitraža, delovni spor, arbitražni postopek, delovna razmerja, alternativno reševanje sporov Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 508; Prenosov: 22 Celotno besedilo (861,37 KB) |
2. Reševanje gospodarskih sporov po izvensodni poti : diplomsko deloLarisa Šega, 2021, diplomsko delo Opis: Alternativno reševanje sporov se nanaša na vsa sredstva za reševanje sporov zunaj sodne dvorane. Alternativno reševanje sporov običajno vključuje zgodnje nevtralno vrednotenje, pogajanja, spravo, mediacijo in arbitražo. Zaradi naraščajočih sodnih čakalnih vrst, naraščajočih stroškov postopka in časovnih zamud postaja tovrstno reševanje vse pogostejši način reševanja gospodarskih sporov. Ključno pri reševanju konfliktnih situacij, v katerih se znajdejo gospodarske družbe, je predvsem hitrost postopka, zaupnost, večja fleksibilnost in pristop, ki bo strankam omogočil predvsem nadaljnje sodelovanje. Najpogostejši metodi, ki jima bomo v zaključni nalogi namenili največ pozornosti, sta mediacija in arbitraža. Arbitraža je bolj formalna oblika od mediacije, v veliki meri pa nas spominja na poenostavljeno različico sodnih postopkov. V primerjavi s tradicionalnimi sojenji najdemo razlike v hitrejši izvedbi samega postopka, je manj formalna, videli pa bomo tudi, kakšni so stroški enega in drugega postopka. Mediacija je za fizične in pravne osebe tako priljubljena zaradi svoje fleksibilnosti, nadzora postopka, ki ga imajo stranke, zaupnosti, predvsem pa zato, ker ohranja odnose. Ključno vlogo med samim postopkom odigra mediator s svojimi tehnikami in metodami, zaradi katerih lahko spreminja dinamiko postopka. V nadaljevanju bomo videli predstavljeno tudi sodišču pridruženo mediacijo, ki se, kot že samo ime pove, izvaja na posameznih sodiščih. Sodišča s tovrstno mediacijo strankam nudijo možnost, da se spor reši tudi na manj formalen način. Da bi vsa navedena dejstva podkrepili z dokaznim gradivom, je v zaključnem delu predstavljena še statistika, koliko gospodarskih sporov je napotenih na mediacijo, v kakšnem številu soglasje podata obe stranki in koliko sporov se konča uspešno Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, sodišču pridružena mediacija, gospodarski spor Objavljeno v ReVIS: 10.01.2022; Ogledov: 1623; Prenosov: 95 Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. |
4. Izvajanje Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in prikaz izvajanja uredbe v Občini Medvode : diplomsko deloKatarina Blažič, 2021, diplomsko delo Opis: Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je začela veljati 1. 1. 2013. Lokalne skupnosti so morale v roku 15 mesecev od začetka veljavnosti uredbe svoje odloke, ki govorijo o gospodarskih javnih službah, uskladiti skladno z določili omenjene uredbe. Izvajalci gospodarskih javnih služb, komunalna podjetja so občanom s 1. 4. 2014 ali kasneje začela pošiljati položnice, kjer so storitve izračunane po novi metodologiji, ki je predpisana v omenjeni uredbi. Nove, višje cene, predvsem pa nove storitve, so med občani povzročile veliko nezadovoljstva. Nezadovoljni občani so se zaradi novega obračuna cen komunalnih storitev začeli pritoževati zaposlenim na občinski upravi, občinskim svetnikom in županu. V diplomskem delu na konkretnih primerih, s primerjalnimi izračuni prikazujem, ali je nezadovoljstvo občanov z novim načinom obračunavanja cen storitev gospodarskih javnih služb upravičeno, ter moč oziroma nemoč lokalnih skupnosti pri izvajanju nove uredbe. Na podlagi pobude Občine Medvode Svetu ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana je Svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlado Republike Slovenije pozval k spremembam Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Do spremembe Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja do danes ni prišlo Ključne besede: cena storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, alternativno reševanje sporov, elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitve javne službe varstva okolja, storitev, poročanje, izvajanje Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1598; Prenosov: 97 Celotno besedilo (1,63 MB) |
5. Načelo nepristranskosti in nevtralnosti ter načelo enakopravnosti v mediaciji : magistrsko deloKlaudia Šutej, 2019, magistrsko delo Opis: Poleg sodnega postopka poznamo tudi druge možnosti za uspešno razrešitev spora. Mirno reševanje sporov pomeni razširitev možnosti dostopa do pravnega varstva in razbremenitev sodišč. Alternativne oblike reševanja sporov pomenijo mirni način reševanja sporov. Najbolj prepoznavna oblika je mediacija. Postopek mediacije se lažje prilagodi željam in potrebam strank, saj so procesna pravila mediacije prožnejša in jih je lažje individualno prilagajati. Mediacija poteka ob pomoči nevtralne in nepristranske osebe - mediatorja, ki nima moči sprejemanja zavezujočih odločitev. Stranke usmerja in vodi skozi mediacijski postopek k oblikovanju in na koncu k sprejetju sporazumne rešitve. Svoj dogovor lahko stranki zapišeta v obliki sporazuma, ki lahko postane zanju pravno zavezujoč. Mediacija si prizadeva za celovit pristop k razreševanju ne samo konkretnega spora, temveč celotnega spornega razmerja. Dolgoročni cilji, ki se z mediacijo zasledujejo so zmanjšanje potencialnih bodočih sporov in večje zadovoljstvo strank glede izida postopka. Za mediacijo so bistvena temeljna načela, ki so v pomoč tako strankam kot mediatorju. Kljub neformalnosti mediacijskega postopka, so zanj značilne določene faze. Pri tem se morajo spoštovati temeljna načela. Na določena temeljna načela s strani strank ni moč vplivati, zato jih je potrebno spoštovati do konca postopka. Med pomembna načela štejemo načelo prostovoljnosti, enakopravnosti, nepristranskosti mediatorja in zaupnosti. Načelo nepristranskosti in nevtralnosti pomeni, da mediator v mediacijskem postopku deluje nepristransko, nevtralno in neodvisno. Postopek mediacije se ne sme začeti niti nadaljevati v določenih primerih. To nastopi takrat, ko bi okoliščine, če bi bile prisotne, vplivale na mediatorjevo neodvisno in nepristransko delovanje. Te okoliščine mora strankam nemudoma razkriti. Dolžnost ga veže ves čas postopka. V kolikor se dvomi o delovanju mediatorja glede njegove nepristranskosti, imata stranki možnost za njegovo zamenjavo. Načelo enakopravnosti v mediaciji se povezuje z načelom nepristranskosti. To pomeni, da sta obe stranki s strani mediatorja deležni obravnave, ki mora biti enakopravna. Stranki morata imeti možnost skupno oblikovati postopek, prosto izjavljati svojo voljo in ponudbo ter prosto odločati o sklenitvi poravnave. Gre za ustavno načelo enakega varstva pravic. Če mediator ravnovesja moči med strankama ne more vzpostaviti ali ohraniti, mora umakniti soglasje Ključne besede: spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, načelo nepristranskosti in nevtralnosti mediatorja, načelo enakopravnosti strank v mediaciji. Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1387; Prenosov: 136 Celotno besedilo (1,66 MB) |
6. Mediacija kot oblika alternativnega reševanja sporov : diplomsko deloKatja Krančič, 2020, diplomsko delo Opis: Spori so pogosto zapleteni v pravnem smislu, vedno pa so posledica porušenih odnosov med ljudmi. V mediaciji lahko tako stranke rešijo konkretni pravni spor, hkrati pa tudi izboljšajo medsebojne odnose in zmanjšajo možnosti zaostrovanja sporov v prihodnje. V procesu mediacije igra pomembno vlogo nevtralna oseba, mediator, ki pomaga strankam, da dosežejo sporazum. Proces mediacije je neformalen, prostovoljen in zaupen. Zaradi vseh teh prednosti se v zadnjem času vse več strank odloča, da bodo spor reševale s pomočjo tega postopka. Rešitev mediacije pa je lahko tudi brez pravnih elementov, kar pomeni, da se lahko zaključi z obžalovanjem, moralno zavezo ali opravičilom. Za mediacijo so primerni vsi spori, kar pomeni, da se postopki mediacije izvajajo v vseh sporih iz gospodarskih, delovnih, civilnopravnih, družinskih in drugih premoženjskopravnih razmerij ter v drugih sporih, kadar to ustreza naravi razmerja. Ravno zaradi fleksibilnega postopka, mediacija ni omejena na formalnost, kot to velja za sodni postopek. Stranki glede na svoje interese tudi po končani mediaciji dogovor zapišeta v primerni obliki. Zaradi tega, so rešitve dolgotrajneše in trdnejše. Znano je namreč tudi, da se ljudje bolj držijo dogovorov, ki so se jim zavezali sami, kot pa s strani sodišča določenim obveznostim. Skozi diplomsko delo so izpostavljene najbolj pomembne lastnosti mediacije, osredotočila sem se izključno na preučevanje mediacije, kot oblike alternativnega reševanja sporov. Namen diplomskega dela je tako večja informiranost javnosti o tej obliki alternativnega reševanja sporov. Ključne besede: mediacija, alternativno reševanje sporov, postopki, mediatorji, spori, delniško pravo Objavljeno v ReVIS: 22.06.2021; Ogledov: 1711; Prenosov: 80 Celotno besedilo (693,41 KB) |
7. Uspešnost mediacije in alternativno reševanje civilnih sporov : magistrsko deloMarinka Troha, 2020, magistrsko delo Opis: Mediacija je v sodobnem pravu alternativa sodnemu odločanju. Pri mediaciji stranki sodelujeta, spori se rešujejo hitro in zaupno, odnosi med strankama se praviloma izboljšajo oziroma se zmanjšajo negativna čustva, razrešijo se odprta vprašanja, postopek je prožen in ekonomičen. Mediacija v civilnih sodnih postopkih in poravnava v kazenskem postopku sta uspešna pod pogojem, da so upoštevana načela postopkov, da ti potekajo po smiselnih fazah, ob uporabi pravilno izbranih tehnik in veščin ter da imajo poravnalci oziroma mediatorji ustrezne osebnostne karakteristike. Statistični podatki kažejo na obeh področjih trend upadanja števila postopkov. Tudi podatki za Republiko Hrvaško kažejo enako tendenco, vendar ima Hrvaška zelo razvit sistem izvensodnih mediacij oziroma poravnav in v tem je zelo uspešna. Razlogi za nižjo uspešnost so tako na strani pravne regulative, sodelujočih mediatorjev oziroma poravnalcev in strank. Z izvedbo predlogov sprememb pravne regulative de lege ferenda (javna služba za mediacijo, brezplačnost v primeru uspešnosti, sprememb v organizaciji (predlog poravnave takoj po naznanitvi kaznivega dejanja oziroma takoj po vložitvi tožbe)), usposabljanjem mediatorjev in ozaveščanjem širše družbene skupnosti je mogoče doseči trend rasti uspešnosti mediacije oziroma poravnave v korist udeležencev in širše družbe. Ključne besede: spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, poravnava, načela Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 2339; Prenosov: 142 Celotno besedilo (698,32 KB) |
8. Razlike in podobnosti med mediacijo in konciliacijo : magistrsko deloMaja Cajhen, 2020, magistrsko delo Opis: Razlike in podobnosti med mediacijo in konciliacijo Nesoglasja, slaba komunikacija, nevoščljivost, razočaranje, zanikanje, žalost, krivda, nespoštovanje, obup in še vrsta drugih negativnih čustev so razlogi, ki nas v neki situaciji pripeljejo do spora. Vsa ta čustva in načini obnašanja oziroma odnosa do osebe, s katero smo v sporu, nam onemogočajo, da bi na konflikt gledali na drugačen način, o njem neosebno razmislili ter se z osebo odkrito pogovorili. Vse to je velikokrat tudi razlog, da se sprti strani oddaljita druga od druge, da udeleženca v sporu nista sposobna več kulturno, prijateljsko komunicirati, da se pretrgajo poslovni odnosi, sosedski odnosi, družinske vezi itd. Ker pa v večini primerov stvari, ki so vezane na spor, ne morejo ostati nedorečene, jih je potrebno na nek način zaključiti. Sprti strani se tako velikokrat znajdeta pred sodiščem. Zaradi prenasičenosti sodišč in velike možnosti predvidenih pravnih sredstev pa spor pred sodiščem čaka na epilog kar nekaj časa. Sprti strani porabita veliko denarja, časa in energije. Da bi sodni mlini lahko delali hitreje in učinkoviteje, so se razvili alternativni načini reševanja sporov. Z njimi je reševanje sporov prijaznejše, hitrejše, cenejše, omogoča pa tudi pravično zadoščenje za obe sprti strani. Takšni možnosti alternativnega reševanja spora sta mediacija in konciliacija. Ključne besede: alternativno reševanje sporov, neformalni postopek, mediacija, mediator, konciliacija, konciliator Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1703; Prenosov: 145 Celotno besedilo (1,33 MB) |
9. Dejavniki uspešnosti mediacije v gospodarskih sporih : diplomsko deloKatja Pijavec, 2020, diplomsko delo Opis: V današnjem svetu lahko beležimo hiter razvoj in napredek človeštva, posledično pa se srečujemo s konfliktnimi situacijami. Trk idej in neenakih misli lahko privede do nasprotujočih si stališč. Vsaka družba mora poznati načine, kako ideje približati drugo drugi, hkrati pa razrešiti konflikte. Zaradi narave poslovanja tudi v gospodarstvu pogosto prihaja do nesporazumov in situacij, ki izdatno zmanjšujejo dobiček ali povzročajo izgubo. Poslovni svet se zaradi svoje narave nenehno spreminja, zato je pomembno, da se spori rešijo hitro in učinkovito. Gospodarskim subjektom je v interesu, da se tovrstne situacije rešujejo ekonomično ter tako dobiček usmerijo v razvoj posla. V zadnjem času je vse več pozornosti namenjene alternativnim metodam reševanja sporov, ki predstavljajo modernizacijo sodstva, zmanjšujejo sodne zaostanke in izboljšujejo dostopnost sodstva javnosti. Ena izmed alternativnih metod reševanja sporov je mediacija, ki je opredeljena kot postopek, v katerem stranke v sporu prostovoljno, s pomočjo tretje, nevtralne osebe poskušajo doseči skupno rešitev. Mediacija se uporablja tudi v gospodarstvu, kjer so za uspeh postopka ključne določene veščine in tehnike mediatorja. Odločilna pa sta prav tako teža konflikta in trajanje spora. Kot dejavniki za uspešnost mediacije štejejo cena, hitrost in neformalnost postopka. Kljub prednostim, ki jih mediacija ponuja, je sodišču pridruženih mediacij relativno malo in bi lahko z ozaveščanjem stroke dosegli rast števila alternativnih načinov reševanja sporov. Ključne besede: mediacija, alternativno reševanje sporov, mediacija v gospodarstvu, gospodarski spori, gospodarski subjekti Objavljeno v ReVIS: 12.02.2021; Ogledov: 1999; Prenosov: 117 Celotno besedilo (975,82 KB) |
10. |