Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Proučevanje anksioznosti pri zaposlenih v zdravstveni negi
Urban Bole, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: anksioznost, stres, zdravstvena nega
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 3897; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (760,92 KB)

2.
Spopadanje z anksioznostjo v Sloveniji
Špela Podnar, 2019

Opis: Anksioznost je neprijetno čustvo, ki ga tekom življenja izkusi vsak posameznik. Čustvo je do določene mere koristno, saj ima zaščitno funkcijo in pripravi posameznika na boj ali beg. V kolikor pa je čustvo močno in hkrati traja dlje časa, torej se kronificira, pa prične ovirati posameznika v vsakdanjem življenju in se lahko sprevrže v motnjo. V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila duševnemu zdravju, nato pa sem bom posvetila anksioznosti. Postavila bom ločnico med anksioznostjo kot čustvom ter anksiozno motnjo. V nadaljevanju naloge sem bom osredotočila na anksioznost kot motnjo. Prikazala bom vrste anksioznih motenj, njihove značilnosti in načine zdravljenja. Raziskala bom razloge za nastanek anksioznih motenj, ki bodo strnjene v bio-psiho-socialni model nastanka duševnih motenj. Po podrobnemu opisu motenj in njenih vzrokov za nastanek se bom osredotočila na možne načine reševanja težav z anksioznostjo. Predstavila bom psihoterapevtske pristope in njihov pogled na spopadanje z anksioznostjo ter nekoliko več pozornosti namenila predvsem učinkovitosti psihoterapije v luči odnosa klient - psihoterapevt. Po predstavitvi psihoterapije me bo zanimalo tudi psihofarmakološko zdravljenje anksioznih motenj ter integracija psihoterapije in psihofarmakologije. V empiričnem delu bom izvedla lastno raziskavo med slovenskim prebivalstvom. Anketni vprašalnik bo oblikovan na podlagi lastnih ugotovitev v nalogi ter bo hkrati vseboval Beckov test anksioznosti in določene postavke diagnostičnega vprašalnika CIDI-SF. Zanimala me bo pojavnost čustva anksioznosti in prisotnost anksioznih motenj med slovenskim prebivalstvom ter načini spopadanja z njo. Izsledke raziskave bom povezala tudi z demografskimi podatki. Analiza podatkov bo hkrati služila za preverjanje petih postavljenih hipotez.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, zdravljenje, psihoterapija, psihofarmakologija, magistrske naloge
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 1073; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Strategije samopomoči pri obvladovanju anksioznosti
Eva Manfreda, 2017

Opis: Anksioznost je doživeta kot pretiran strah, kot odziv na bolj ali manj nepomembne dražljaje. Simptomi anksioznosti se izražajo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Na telesni ravni se kažejo kot povišana vzburjenost simpatičnega živčevja; na miselni ravni kot rigidno, zaskrbljeno, katastrofično razmišljanje; na čustveni ravni osebo spremlja napetost in hromeč strah, na vedenjski ravni pa uporablja varna vedenja izogibanja, pretiranega nadzora in pretirane zaskrbljenosti. Anksioznost vzdržuje strah pred ponovnim napadom anksioznosti in neželenimi posledicami, ki bi jih to stanje lahko povzročilo. Opisane vrste anksioznosti so: obsesivno kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, socialna anksioznost, fobije, panična motnja in generalizirana anksiozna motnja. Kako bo anksioznost vplivala na življenje posameznika, je odvisno od odnosa, ki ga razvije do nje. Posameznik lažje shaja z njo, če sprejme svoja anksiozna in panična doživljanja, ne da bi jih zavračal ali se jim izogibal. Opisali smo različne možne strategije samopomoči, kot so izpostavljanje, tehnike sprostitve, preusmerjanja pozornosti, prepoznavanja avtomatskih misli in ustvarjanja alternativnih interpretacij dogodkov. Z raziskavo smo potrdili domnevo, da posamezniki poskušajo omiliti doživljanje tesnobe z uporabo bolj ali manj uspešnih načinov spopadanja z njo. Spontano razvijejo in uporabljajo tehnike samopomoči, podobne tem, ki so v literaturi teoretično obdelane in se uporabljajo v psihoterapiji. Posamezniki, ki pri spopadanju s svojo anksioznostjo v večji meri uporabljajo strategije samopomoči in v manjši meri varna vedenja, so pri obvladovanju svojih težav z anksioznostjo oziroma življenja bolj uspešni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: anksioznost, samopomoč, strategije, reševanje problemov, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Kognitivno vedenjska psihoterapija in obsesivno kompulzivna motnja
Maja Volarič, 2017

Opis: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 % ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi, ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji. Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje, štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje, čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 195; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju
Teja Boštjančič, 2020

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini. Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu. Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize. Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh