1. Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov : magistrsko deloTamara Mijanović, 2024, magistrsko delo Opis: Pravzaprav so medčloveški odnosi nekaj, s čimer se srečujemo vsakodnevno na vseh področjih življenja. Še posebej takrat, ko se zaostrijo do konfliktov, je potrebno preventivno preprečevanje in razreševanje tovrstnih konfliktov, zlasti v delovnem okolju. Prav zaradi tega so delovni spori oz. konflikti zaradi svoje pravne narave in razmerij, tj. med delavci in delodajalci na individualni kot tudi na kolektivni ravni, upoštevaje predvsem relativno trajnost delovnega razmerja, potrebni mirnega reševanja tovrstnih sporov. Arbitraža kot sredstvo mirnega reševanja delovnih sporov je ena izmed oblik izvensodnega reševanja delovnih sporov, pri čemer je sicer po svoji naravi nekako najbolj podobna sodnemu odločanju (v primerjavi z drugimi oblikami alternativnega reševanja delovnih sporov), saj pri arbitraži tretja nevtralna oseba avtoritativno odloči o sporu, kar zavezuje stranki. Kljub temu pa imajo stranke v arbitraži bistveno večje možnosti prilagajanja celotnega mehanizma odločanja svojim željam in potrebam v primerjavi s sodnimi postopki. V magistrskem delu so bile uporabljene naslednje raziskovalne metode: zgodovinska metoda, normativna, dogmatična, deskriptivna (opisna), analitična, aksiološka in primerjalna metoda, na koncu pa še sintetična metoda, pri čemer je bil uporabljen induktivni in deduktivni pristop pri obdelavi pojmov ter izpeljavi vseh omenjenih in uporabljenih raziskovalnih metod. Namen in cilj magistrskega dela je podrobno preučiti alternativne načine reševanja sporov, zlasti arbitražo, na nacionalni ravni kot sredstvo za reševanje delovnih sporov s pregledom strokovne literature, pravnih virov, spletnih virov in analizo sodne prakse, nato pa ugotovitve primerjati še na mednarodnem nivoju. Ključne besede: arbitraža, delovni spor, arbitražni postopek, delovna razmerja, alternativno reševanje sporov Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 511; Prenosov: 22 Celotno besedilo (861,37 KB) |
2. ICC in postopki v njenem okviru za reševanje sporov : diplomsko deloTiana Topuz, 2021, diplomsko delo Opis: Mednarodno trgovinsko poslovanje je v 21. stoletju v svoji zlati dobi. Dostopnost dobrin iz celega sveta je vsakemu človeku trenutno samoumevna, da pa smo prišli do tega je v veliki meri zaslužna Mednarodna trgovinska zbornica, ki deluje kot zasebna organizacija, ki ščiti, spodbuja in zastopa interese podjetij na mednarodni ravni. Ob ekonomskih ciljih in blaginji za vse pa se njeno delo razteza tudi na alternativno reševanje sporov. Sodni procesi se postavljajo vse bolj na stranski tir in tako druge vrste reševanja sporov veljajo za privlačno, primerno, v velikih primerih pa tudi za primarno metodo v hitrem svetu, ki zahteva izkušenost, strokovnost in hitrost za rešitev spora. Najbolj znan institut je arbitražni postopek, kjer stranke pooblastijo arbitražni tribunal, da ta izda zavezujočo in izvršljivo sodbo za stranke. Temu pa sledijo tudi druge vrste mirnega reševanja sporov, ki so primerne za vsa področja kjer lahko med vsaj dvema strankama nastane spor. Sem spadajo mediacija, Odbori za spore, Izvedenstvo, predarbitražni postopek, DOCDEX postopki in Imenovanje avtoritete. Vsak od njih vsebuje svoje prednosti, ki omogočajo strankam, da se tako odločijo za tisto kar se jim zdi za njihov spor najbolj smotrno. Ključne besede: Mednarodna trgovinska zbornica, ICC, mirno reševanje sporov, arbitraža, sredstva reševanja mednarodnih sporov, mednarodni trgovinski spori Objavljeno v ReVIS: 28.06.2022; Ogledov: 982; Prenosov: 39 Celotno besedilo (384,31 KB) |
3. Mediacija kot sredstvo mirnega reševanja mednarodnih sporov : diplomsko deloŠpela Toth, 2021, diplomsko delo Opis: V svetu se je z razvojem civilizacije postopoma pojavila težnja po mirnem reševanju sporov. V osemdesetih in devetdesetih letih se je ta metoda reševanja sporov močno razširila tudi po vsej Evropi. Način reševanja sporov na miren način je dandanes dolžnost, ki jo morajo upoštevati vsi subjekti, ki so del mednarodnega prava – med njimi tudi države. To načelo je uzakonjeno v Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, ta sredstva pa našteva tudi deklaracija načel mednarodnega prava o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama. V 33. členu Ustanovne listine OZN so določena diplomatska sredstva – pogajanja, posredovanje, dobre usluge, sprava in preiskava; odlikujejo jih hitrost, prilagodljivost in zaupnost. Njihov namen je pomoč pri doseganju soglasij med strankami in niso pravno zavezujoča, prav tako jih je mogoče kombinirati z drugimi pravnimi sredstvi. Meddržavni spori zadevajo glavne interese držav, njihovo čast in državno ozemlje. V kolikor državi dosežeta rešitev s pomočjo mediacije, to lahko pomeni ponovno vzpostavitev dobrega odnosa, zaupanja med njima, in zmanjša se možnost zaostrovanja sporov v prihodnje, kar je zelo pomembno za meddržavno sodelovanje. Odločitev za uporabo sredstev mirnega reševanja spora je suverena odločitev vsake države, mediator in njegova ekipa pa delujejo kot blažilec med sprtima stranema ter v postopek vnesejo zaupanje. Ključne besede: mejni spor, mirno reševanje spora, arbitraža, mediacija, meddržavni spor Objavljeno v ReVIS: 14.06.2022; Ogledov: 1032; Prenosov: 67 Celotno besedilo (449,42 KB) |
4. Pristojnosti in naloge policistov na morju : diplomsko deloKatja Mahnič, 2021, diplomsko delo Opis: Skozi zgodovino se je položaj policije nenehno spreminjal. Njena glavna naloga je zagotavljati varnost ter javni red in mir. Pri tem deluje v skladu z nacionalno zakonodajo. Osnovni zakon, kjer so opredeljene naloge pomorske policije, je Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Postaja pomorske policije Koper je ena izmed 15 območnih policijskih postaj Policijske uprave Koper. Že zaradi narave dela so njihove naloge specifične, najpomembnejša naloga pa je nadzor državne meje na morju. Z arbitražno razsodbo je bila določena meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Tako je arbitražno sodišče določilo potek meje med državama na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Kljub arbitražni razsodbi, ki je bila končana leta 2017, je Republika Hrvaška ne priznava. Pomorska policija se srečuje z različnimi izzivi na morju, pri tem pa so ji v pomoč inšpekcijske službe, Slovenska vojska, carina, uprava za pomorstvo. V diplomski nalogi je poudarek na nalogah, ki jih opravljajo pomorski policisti, predstavljeni pa so tudi posebni ukrepi policije, s katerimi izvajajo naloge. Ključne besede: pomorsko pravo, arbitraža, pomorska policija, naloge pomorske policije, koordinacija služb na morju Objavljeno v ReVIS: 09.05.2022; Ogledov: 1072; Prenosov: 0 |
5. Izvrševanje razsodbe arbitražnega sodišča med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na področju ribištva : magistrsko deloMaša Mlakar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je analizirano, s kakšno problematiko se srečuje Republika Slovenija in tudi Republika Hrvaška v postopkih izvajanja ribolova v spornem delu Piranskega zaliva. Za magistrsko delo je bil zelo pomemben vir arbitražna razsodba; z njeno razglasitvijo se je končal arbitražni postopek med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško 29. 6. 2017. Razsodba je dokončna in zavezujoča za obe pogodbenici, skladno z arbitražnim sporazumom in načeli mednarodnega prava. Z arbitražno razsodbo je bila prvič določena meja na kopnem in morju med državama, določen je bil stik Republike Slovenije z odprtim morjem (skladno z načelom pravičnosti in dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve) in režim za uporabo ustreznih morskih območij. Ribolov se označuje kot pomemben vir preživetja od pradavnine vse do danes. Morje in pravica do ribolova sta postala splošni dobrini šele v 19. stoletju. Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, natančneje Lovska in ribiška inšpekcija, je leta 2005 postal prekrškovni organ. Kot je bilo razvidno iz osmega poglavja magistrskega dela, nadzor in kontrolo na območju Piranskega zaliva izvaja Inšpekcija za morsko ribištvo, in sicer skladno z izrečeno arbitražno razsodbo. V magistrskem delu sta predstavljena dva konkretna prekrškovna postopka, ki ju je vodil Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo zoper hrvaška ribiča, ki sta izvajala nedovoljen ribolov. Na podlagi predstavitve je bilo razvidno prikazano, da uveljavitev arbitražne razsodbe na področju ribištva v Republiki Sloveniji predstavlja veliko problematiko. Ugotovljeno je, da je od leta 2018 mogoče zaznati nekorektno ravnanje tako Republike Slovenije kot tudi Republike Hrvaške v zvezi z izvajanjem ribolova v Piranskem zalivu, ki se kaže v spremstvu policije posamezne države. Navedbe, ki sta jih vsa ta leta uporabljali obe državi, da ribiči ne bodo utrpeli nobenih stroškov, saj je za to zagotovljeno s pravnimi akti obeh držav, ne vodijo do nobene rešitve problema. Dejstvo je, da so operativne in tehnične službe naredile vse, kar je bilo v njihovi pristojnosti. Iz številčnosti prekrškovnih postopkov, ki jih operativne in tehnične službe vodijo proti hrvaškim ribičem, je razvidno, da ravnanja teh služb ne dajejo velike legitimnosti, saj se dejanja hrvaških ribičev vsakodnevno ponavljajo in številčno tudi naraščajo. Ključne besede: arbitraža, arbitražna razsodba, ribištvo, nezakonit ribolov, gospodarski ribolov, Piranski zaliv, sporno ozemlje, Republika Hrvaška, mejni spor Objavljeno v ReVIS: 01.02.2022; Ogledov: 1536; Prenosov: 135 Celotno besedilo (2,93 MB) |
6. Reševanje gospodarskih sporov po izvensodni poti : diplomsko deloLarisa Šega, 2021, diplomsko delo Opis: Alternativno reševanje sporov se nanaša na vsa sredstva za reševanje sporov zunaj sodne dvorane. Alternativno reševanje sporov običajno vključuje zgodnje nevtralno vrednotenje, pogajanja, spravo, mediacijo in arbitražo. Zaradi naraščajočih sodnih čakalnih vrst, naraščajočih stroškov postopka in časovnih zamud postaja tovrstno reševanje vse pogostejši način reševanja gospodarskih sporov. Ključno pri reševanju konfliktnih situacij, v katerih se znajdejo gospodarske družbe, je predvsem hitrost postopka, zaupnost, večja fleksibilnost in pristop, ki bo strankam omogočil predvsem nadaljnje sodelovanje. Najpogostejši metodi, ki jima bomo v zaključni nalogi namenili največ pozornosti, sta mediacija in arbitraža. Arbitraža je bolj formalna oblika od mediacije, v veliki meri pa nas spominja na poenostavljeno različico sodnih postopkov. V primerjavi s tradicionalnimi sojenji najdemo razlike v hitrejši izvedbi samega postopka, je manj formalna, videli pa bomo tudi, kakšni so stroški enega in drugega postopka. Mediacija je za fizične in pravne osebe tako priljubljena zaradi svoje fleksibilnosti, nadzora postopka, ki ga imajo stranke, zaupnosti, predvsem pa zato, ker ohranja odnose. Ključno vlogo med samim postopkom odigra mediator s svojimi tehnikami in metodami, zaradi katerih lahko spreminja dinamiko postopka. V nadaljevanju bomo videli predstavljeno tudi sodišču pridruženo mediacijo, ki se, kot že samo ime pove, izvaja na posameznih sodiščih. Sodišča s tovrstno mediacijo strankam nudijo možnost, da se spor reši tudi na manj formalen način. Da bi vsa navedena dejstva podkrepili z dokaznim gradivom, je v zaključnem delu predstavljena še statistika, koliko gospodarskih sporov je napotenih na mediacijo, v kakšnem številu soglasje podata obe stranki in koliko sporov se konča uspešno Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, sodišču pridružena mediacija, gospodarski spor Objavljeno v ReVIS: 10.01.2022; Ogledov: 1626; Prenosov: 95 Celotno besedilo (1,29 MB) |
7. |
8. Pogajanja v odnosu do ostalih sredstev mirnega reševanja sporov : diplomsko deloNina Podobnik, 2021, diplomsko delo Opis: Skozi zgodovino so nerazrešena sporna vprašanja vedno vodila v konflikte. Do sporov in vojn v mednarodnem okolju prihaja še danes, kar negativno vpliva na mednarodno skupnost, zato je ključnega pomena, da se zagotovita varnost in mir, ki sta osnovni človekovi potrebi. Z razvojem mednarodnega prava se je pojavila težnja, naj se spori rešujejo miroljubno, ta težnja je prerasla v dolžnost, kar je vodilo do načela nedopustne uporabe sile ali groženj. V obvarovanju bodočih rodov pred vojnami in zagotavljanju prijateljskih odnosov med državami je bila leta 1945 ustanovljena Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, ki v 33. členu določa, naj se spori razrešujejo z uporabo diplomatskih sredstev, med katera sodijo pogajanja, posredovanje, preiskava in sprava, ali pravnih sredstev arbitraže ter Meddržavnega sodišča. Reševanje ali preprečevanje sporov lahko poteka z uporabo posameznega sredstva, možna pa je tudi njihova kombinacija. Da bi obveza reševanja sporov z naštetimi sredstvi živela tudi v praksi, je dolžnost držav, da se sporazumno dogovorijo o tem, katero sredstvo bodo uporabile. Naloga obravnava pogajanja, ki so primarna in najpogosteje uporabljena dejavnost diplomacije, so široko uporabljeno sredstvo in sestavni del vseh drugih načinov reševanja sporov. Predstavljajo pa tudi izhodišče ali celo pogoj za uporabo drugih sredstev mirnega reševanja sporov. Namen naloge je podrobneje predstaviti pogajanja, saj se vlogi in pomenu pogajanj v zunanji politiki majhnih držav, kot je Slovenija, še vedno posveča premalo pozornosti Ključne besede: mednarodni spor, mirno reševanje sporov, pogajanja, arbitraža, arbitražni sporazum Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 2009; Prenosov: 151 Celotno besedilo (1,58 MB) |
9. Mednarodna sredstva mirnega reševanja mejnih in delimitacijskih sporov : magistrsko deloTomaž Bergant, magistrsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, sredstva mirnega reševanja mednarodnih sporov, mednarodni spor, diplomatska sredstva, pravna sredstva, sodno reševanje sporov, arbitraža, pogajanja, mediacija, regionalni organi Objavljeno v ReVIS: 07.07.2020; Ogledov: 2129; Prenosov: 80 Celotno besedilo (730,50 KB) |
10. |