1. ASERVATIVNOST KOT POMOČ PRI ZMANJŠEVANJU IZGORELOSTI MED ZAPOSLENIMI V PSIHIATRIČNI ZDRAVSTVENI NEGIGašper Pečarič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča:
Asertivnost je komunikacijska veščina, ki posameznikom omogoča, da samozavestno, a spoštljivo izražajo svoja stališča, čustva in potrebe. V kontekstu zdravstvene nege, zlasti v psihiatričnem okolju, ima asertivnost ključno vlogo pri preprečevanju izgorelosti, vzdrževanju zdravih medosebnih odnosov ter spodbujanju učinkovitega timskega dela. Zdravstveni delavci, ki obvladajo asertivne veščine, lažje postavljajo meje ter tudi preprečujejo konfliktne situacije in učinkoviteje obvladujejo čustvene obremenitve. To pa pomembno vpliva na njihovo profesionalno delovanje in blaginjo v delovnem okolju in na osebni ravni. Cilj raziskave je bil raziskati, kako uporaba asertivne komunikacije prispeva k zmanjšanju izgorelosti med zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi ter katere strategije lahko pripomorejo k izboljšanju asertivnih veščin v praksi.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih z zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest udeleženk z različnim številom let delovnih izkušenj. Intervjuji so bili zapisani in analizirani s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. V raziskovalnem delu so bila upoštevana vsa etična načela raziskovanja, vključno s prostovoljnim sodelovanjem, anonimnostjo in varovanjem osebnih podatkov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre prepoznavajo asertivno komunikacijo kot ključno za učinkovito delo v psihiatrični zdravstveni negi. Večina intervjuvank je poudarila, da redno uporabljajo asertivne veščine, kot so postavljanje meja, jasno izražanje mnenj ter spoštljivo sodelovanje s pacienti in sodelavci. Opažene so bile razlike v stopnji asertivnosti, ki so pogosto povezane z delovno dobo, delovnim okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Ugotovljeno je bilo tudi, da pomanjkanje asertivnosti lahko vodi v povečano delovno obremenitev, medosebne konflikte in večje tveganje za izgorelost. Intervjuvanke so kot koristne prepoznale delavnice in izobraževanja, ki spodbujajo razvoj asertivnih komunikacijskih veščin kot obliko preventive pred izgorelostjo.
Razprava: Raziskava je pokazala, da asertivnost pomembno prispeva k psihološki stabilnosti in delovni učinkovitosti medicinskih sester v psihiatrični zdravstveni negi. Intervjuvanke so poudarile, da so asertivne veščine ključne pri preprečevanju izgorelosti, saj omogočajo jasnejše postavljanje meja, boljšo regulacijo čustev ter večje zadovoljstvo pri delu. Hkrati pa so navedle, da je za krepitev asertivnosti potrebno sistematično izobraževanje in podpora delovnega okolja. Rezultati kažejo, da lahko uvedba izobraževalnih programov s poudarkom na asertivni komunikaciji pomembno izboljša delovne pogoje, zmanjša stres in pripomore k boljši skrbi za paciente. Ključne besede: asertivnost, izgorelost, psihiatrična zdravstvena nega, komunikacijske veščine, medicinska sestra. Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 49; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,20 MB) |
2. |
3. Asertivnost v vsakdanjem življenju : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeAnja Planina, 2015, diplomsko delo Opis: Za vzpostavitev in vzdrževanje dobrih medosebnih odnosov je pomembna ustrezna
komunikacija. Kateri tip komunikacije bomo izbrali, je odvisno od situacije in udeležencev v
pogovoru. Z asertivno komunikacijo lahko brez problema vzpostavimo dobro komunikacijo.
Če se želimo naučiti zavestno asertivno komunicirati, imamo na voljo tehnike asertivnosti, ki
nam pripomorejo k učinkovitejši komunikaciji. Pri asertivni komunikaciji se znamo uveljaviti,
stati za svojimi željami, potrebami in spoštovati sebe ter druge udeležence v pogovoru.
Udeležencem v pogovoru ne škodujemo, temveč jih spoštujemo.
Namen diplomske naloge je predstaviti komunikacijo v medosebnih odnosih in nato
podrobneje asertivnost, ki je ključnega pomena za vzpostavitev in ohranjanje dobrih
medosebnih odnosov. Cilj naloge je ugotoviti ali so ljudje seznanjeni s pojmom asertivnost,
ali so moški ali ženske bolj asertivni ter kateri stil komuniciranja prevladuje pri obeh spolih.
Za pridobitev rezultatov raziskave smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo.
Uporabljen je bil vprašalnik avtorice Marie Joseph Chalvin iz knjige »Kako preprečiti
konflikte«. Vprašalnik je bil sestavljen iz 60 trditev. Vsaka trditev je predstavljala primer
enega od stilov komuniciranja (agresivno, pasivno, manipulativno in asertivno
komuniciranje). Rezultati so pokazali, da 75,7 % anketirancev pozna pojem asertivnost.
Razlike v asertivnosti med spoloma so minimalne. Asertivno komuniciranje prevladuje pri
obeh spolih. Poleg asertivnega komuniciranja, pri moških prevladuje manipulativni stil, pri
ženskah pa je bilo, na podlagi drugih raziskav, pričakovati, da bo prevladoval pasivni stil.
Vendar pa se je v naši raziskavi izkazalo ravno nasprotno, prekrivata se agresivni in
manipulativni stil komuniciranja. Ključne besede: komunikacija, medosebni odnosi, stili komuniciranja, asertivnost, tehnike asertivnosti, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2574; Prenosov: 297
Celotno besedilo (1,39 MB) |
4. Vpliv vedenja na medosebne odnose v organizaciji : zaključno deloMateja Pečovnik, 2013, diplomsko delo Ključne besede: komuniciranje, medosebno komuniciranje, agresivnost, pasivnost, manipulativnost, asertivnost, vedenje, poslovno komuniciranje Objavljeno v ReVIS: 20.01.2021; Ogledov: 1987; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1002,56 KB) |