Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Ključne besede: Evropska unija, begunec, mednarodna zaščita, migracije, migrant, reforma
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 22
Celotno besedilo (838,36 KB)

Opis: Republika Slovenija se je v letu 2022 že tretjič v svoji zgodovini srečala z večjim begunskim valom, namreč 24. februarja 2022 je Rusija začela nepričakovano vojaško agresijo v Ukrajini. Svet EU je 4. marca 2022 soglasno sprejel izvedbeni sklep o uvedbi začasne zaščite zaradi množičnega prihoda oseb, ki bežijo iz Ukrajine zaradi vojne. Začasna zaščita je mehanizem za izredne razmere, ki se lahko uporabi v primeru množičnega prihoda oseb in katerega cilj je zagotoviti takojšnjo in kolektivno zaščito razseljenim osebam, ki se ne morejo vrniti v svojo državo izvora; njen cilj je ublažiti pritisk na nacionalne azilne sisteme in omogočiti razseljenim osebam, da uživajo usklajene pravice po vsej EU. 9. marca 2022 je bil s strani Vlade Republike Slovenije sprejet Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine in tako vzpostavil pravno podlago za sprejem beguncev iz Ukrajine na podlagi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. S predstavitvijo posameznih pravnih podlag bomo ugotavljali, ali lahko begunec na podlagi sprejetih pravnih podlag dejansko uveljavlja vse pravice, ki so mu zagotovljene s sprejeto zakonodajo. Z metodo kompilacije bomo predstavili pravne podlage, ki urejajo status začasne zaščite v Republiki Sloveniji, s statistično metodo pa predstavili podatke o številu vloženih vlog za priznanje začasne zaščite ter času reševanja od vložitve vloge do izdane odločbe o priznanju začasne zaščite, številu pozitivno ugodenih, zavrženih in zavrnjenih vlog pri Upravni enoti Kranj ter nato z induktivno in deduktivno metodo oblikovali končno sklepanje iz posameznih primerov na splošno in obratno. Hitra uveljavitev instituta začasne zaščite in njegova pogostost uporabe v primerjavi z mednarodno zaščito ima lahko tudi pomanjkljivosti in nedoslednosti. Pomanjkljiva ureditev pravnih podlag se pokaže pri različnih dejanskih stanjih pri vodenju posameznih upravnih postopkov. Pri navedenem raziskovalnem vprašanju bomo pri analizi pravnih podlag vključili tudi njihovo implementacijo pri vodenju dejanskih upravnih postopkov. Na podlagi praktičnih ugotovitev pri vodenju postopkov bomo dejansko analizirali pravne podlage in njihove pomanjkljivosti. Z deskriptivno metodo bomo analizirali pravne podlage, ki urejajo sprejem beguncev iz Ukrajine, ter predstavili morebitne pomanjkljivosti, ki niso sistemsko urejene v zakonodaji. S sintetično metodo bomo predstavili sklepne ugotovitve.
Ključne besede: Začasna zaščita, razseljene osebe, begunec, Ukrajina, vojaška agresija, mednarodna zaščita, subsidiarna zaščita
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 606; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,65 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava problem begunskega vala leta 2015 v luči mednarodnega prava s poudarkom na Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951. Temeljni zakon, ki ureja področje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, je Zakon o mednarodni zaščiti. V njem je definiran pojem mednarodne zaščite, ki sicer pomeni status begunca ali status subsidiarne zaščite. Slovenija kot tudi EU stremi k vzpostavitvi skupnega evropskega azilnega sistema. Postopek mednarodne zaščite bi namreč moral biti za vse prosilce mednarodne zaščite hiter, pravičen in pošten. V magistrskem delu smo analizirali migracijsko in azilno politiko na ravni EU in probleme mednarodnega pravnega varstva tujcev v EU in Sloveniji. Razdeljeno je na več poglavij. V prvem delu predstavljamo obravnavno tematiko ter problem in predmet raziskovanja s postavljenimi hipotezami. Nadaljujemo z namenom in cilji raziskovanja, oceno že opravljenih raziskovanj ter metodami raziskovanja. V drugem delu, v teoretičnih izhodiščih, predstavljamo osnovne pojme, kot so: begunec, azil, prosilec za azil, tujec, varna tretja država, izvorna država … V tretjem sklopu smo na kratko opredelili pojem migracij, vrste in vzroke. Četrti in peti sklop sta namenjena opisu pravnih temeljev mednarodnega prava za zaščito azilantov/beguncev. V šestem in sedmem sklopu smo analizirali in ocenili primernost ukrepov aktivne azilne/begunske politike v Republiki Sloveniji na podlagi vključevanja azilantov/beguncev. V zaključku smo predstavili dosežene rezultate in cilje magistrskega dela, preverili hipoteze in predstavili prispevek rezultatov raziskave k stroki ter uporabnost rezultatov raziskave.
Ključne besede: begunec, Konvencija o statusu beguncev, Zakon o mednarodni zaščiti, Schengen, skupna evropska azilna politika, varnostne grožnje
Objavljeno v ReVIS: 28.06.2022; Ogledov: 2543; Prenosov: 122
Celotno besedilo (595,29 KB)