Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe
Martin Lauko, 2016

Opis: Arbitraža je način zunajsodnega reševanja sporov in je poleg mediacije in konciliacije eden od alternativnih načinov reševanja sporov. Arbitraža se od mediacije in konciliacije razlikuje v tem, da je njena končna odločitev za stranke obvezujoča. Prednost arbitraže je v možnosti vpliva na postopek in predmet odločanja. Stranke sklenejo arbitražni sporazum, v katerem določijo pristojnost in sedež arbitraže, izbor arbitrov, potek postopka in merodajno pravo. Druge prednosti arbitraže so še večja hitrost, nejavnost in učinkovitost postopka in strokovnost izbranih arbitrov. Ker gre pri arbitraži za vrsto zasebnega sodišča, se pojavi vprašanje o pravni naravi arbitražnih odločb. Za te velja, da so zavezujoče, izvršljive pa postanejo, ko jih kot take v postopku eksekvature potrdi pristojno sodišče. Diplomska naloga obravnava priznanje in izvršitev arbitražnih odločb. Predvsem se osredotoča na priznavanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb, za priznanje katerih Zakon o arbitraži neposredno napotuje na pravila Newyorške konvencije. Ta v svojih določbah podpisnice obvezuje, da tuje arbitražne odločbe priznajo in pri tem ne postavljajo strožjih pogojev, kot veljajo za priznanja domačih. Konvencija pa pod določenimi pogoji tudi dopušča, da se priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe lahko zavrne.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodna arbitraža, arbitražni postopki, arbitražne odločbe, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1889; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (631,41 KB)

22.
Problematika ponarejanja blagovne znamke
Aida Imamović, 2016

Opis: Blagovna znamka je ena izmed vrst pravice intelektualne lastnine oziroma bolj podrobno pravica industrijske lastnine. Zavarovano blagovno znamko pa ogrožajo vse pogostejši ponarejeni izdelki, ki se izdelujejo pod isto blagovno znamko. Ponarejen izdelek se na trgu lahko pojavi kot enak oziroma podoben izdelek, v enaki embalaži ter pod enako oznako, kar predstavlja težavnost pri razlikovanju, kar je temeljna funkcija blagovne znamke. Pri nas je blagovna znamka urejena z zakonskim aktom, imenovanim Zakon o industrijski lastnini, vendar pa poleg imenovanega zakona blagovno znamko urejajo dodatne ratificirane mednarodne pogodbe. Med najbolj znane spadajo Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk, Nicejski sporazum o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk ter Pogodba o pravu znamk. Zakoni urejajo predvsem blagovno znamko, le malo določb pa se nanaša na problematiko ponarejanja. Problematiko ponarejanja blagovnih znamk pri nas v določeni meri rešuje Carinski urad Republike Slovenije, ki v primeru ugotovitve ponarejenega blaga blago zaseže ter ga uniči, kršitelja pa primeroma kaznuje. V Sloveniji poleg Carinskega urada delujeta policija ter Tržni inšpektorat, ki v primeru pojava ponarejenega blaga na slovenskem ozemlju ukrepata. Ponarejanje zaščitenih blagovnih znamk je prepovedano, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po svetu. Ponarejanje blagovne znamke spada tudi na seznam devetih najpogostejših oblik organiziranega kriminala, saj gre za posel, ki je izredno dobičkonosen ter predstavlja manjše tveganje kot kakšna druga oblika kaznivega trgovanja s prepovedanim blagom. Kot že rečeno, je glavni problem ponarejanja blagovne znamke ravno v njeni funkciji razlikovanja, saj so v današnjem času "ponaredki" prišli do meja, kjer povprečen uporabnik težko ugotovi, kateri izdelek je originalen in kateri ponaredek. Ponarejanje je danes zaradi zmanjševanja stroškov proizvodnje postala privlačna alternativa zakonitemu trgovanju, kljub temu pa ustvarja velik dobiček. Trenutni cilj vseh organizacij, ki se ukvarjajo z blagovno znamko, je, da se izostri nadzor nad ponarejenim blagom ter se za to določi primerne kazni, s čimer bi se posledično zmanjšala razširjenost tega organiziranega kriminala.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: blagovna znamka, ponarejanje, ponaredki, pravno varstvo, intelektualna lastnina, carinska uprava, tržni inšpektorat, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1921; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

23.
Formalna dokazna pravila
Mihaela Vratarič, 2017

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen potek dokazovanja v kazenskem postopku v Sloveniji, s poudarkom na načelih dokazovanja, dokaznih sredstvih, izločanju nezakonitih dokazov ter sankcioniranju kršitev. Kazenski postopek je obremenjen z nerazrešljivim protislovjem, saj želi na kontradiktoren način priti do resnice. Potrebno je poudariti, da ima kazenski postopek za javnost ogromen simbolni pomen, saj preko pravičnosti kazenskega postopka javnost doživlja pravnost svoje države in vladavino prava v njej. Dokazovanje je zahtevno procesnopravno opravilo, saj združuje uporabo dejanskih ugotovitev in pravnih norm ter obsega zbiranje, izpeljavo in presojo dokazov. Dokazovanje je eno izmed ključnih dejanj celotnega kazenskega postopka, zato je zelo pomembno, da so vsi dokazi pridobljeni zakonito ter da pri odkrivanju kaznivih dejanj ni prišlo do kršenja človekovih pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kazenski postopek, dokazi, zakonodaja, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1979; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (591,01 KB)

24.
Gradnja slovenskih avtocest kot primer zmanjševanja konkurence in oškodovanja državnega proračuna
Mario Abram, 2017

Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo slovenskih avtocest kot primer zmanjševanja konkurence in s tem oškodovanje državnega proračuna. Zgodba se je pojavila v javnosti leta 2010, ko jo je objavil časnik Finance z naslovom Zemonski sporazum. Medijsko spremljanje dogajanja v zvezi Zemonskega sporazuma slovenskih gradbincev me je napeljalo na idejo, da temo podrobneje preučim in predstavim v magistrskem delu. Skozi delo je predstavljeno področje omejevanja konkurence pri javnem naročanju, kot tudi javno naročanje skozi obdobje gradnje slovenskih avtocest. Predstavljena je tudi sedaj veljavna zakonodaja na področju omejevanja konkurence in javnega naročanja, v kateri so predstavljene bistvene spremembe v primerjavi s staro zakonodajo. Predstavljena je zakonodaja in organi, kateri se ukvarjajo na področja omejevanja konkurence in javnega naročanja v Nemčiji, Avstriji in Hrvaški. Empirična analiza pa zajema samo gradnjo slovenskih avtocest v obdobju od 1994 do 2016, ko je bila intenzivnost del največja, prav tako pa se je v tem obdobju zgodila tudi afera v zvezi dogovarjanja slovenskih gradbincev pri gradnji slovenskih avtocest. Večina del pri gradnji avtocest v Sloveniji pa se je zaključila nekje v letu 2010 z nastankom svetovne gospodarske krize. Sledili so še projekti manjših vrednosti, še največji je bil predor Markovec, ki je bil zaključen leta 2015. V sami analizi so najprej predstavljena gradbena podjetja, katera so bila vključena v omejevalna ravnanja. Predstavljen je Nacionalni program o izgradnji avtocest, na podlagi katerega je potekala gradnja avtocest. Nato pa so analizirani javni razpisi in aneksi k pogodbam, katerih podatke sem pridobil od podjetja DARS d.d.. Posebej je predstavljena analiza izbranih gradbenih podjetij izbranih na javnih razpisih. Vključena je tudi primerjava gradnje slovenskih avtocest z gradnjo v nekaterih evropskih državah. Opisan je postopek, katerega so zoper udeležence Zemonskega sporazuma vodili slovenski organi pregona. Predstavljena je analiza postopkov Urada za varstvo konkurence in Javne agencije RS za varstvo konkurence in Nemškega zveznega urada za zaščito trga, katere sta vodila v zvezi omejevanja konkurence. V zaključku pa so podani predlogi, ki bi pripomogli k preprečevanju omejevanja konkurence pri javnih razpisih in s tem posledično oškodovanja državnega proračuna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konkurenčnost, javna naročila, gradbena dela, avtoceste, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1563; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

25.
Načelo sorazmernosti v slovenski ustavnosodni praksi
Sanda Aćimović, 2016

Opis: Načelo sorazmernosti je namenjeno omejevanju prekomernih posegov države v pravice posameznika. Prav tako je vodilo za zakonodajalca pri oblikovanju pravnih pravil. Sestavlja ga test legitimnosti, kjer je potrebno odgovoriti, ali je cilj, ki ga zasledujemo, ustavno dopusten. Test sorazmernosti je sestavljen iz treh vprašanj. Ali je ukrep primeren za dosego zastavljenega cilja, nujen v tej meri, da ne obstaja milejše sredstvo za dosego cilja, ter sorazmeren v ožjem smislu, ki pomeni tehtanje dveh prirejenih pravic. Načelo sorazmernosti predstavlja kriterij za reševanje ustavnih sodnih odločb. Uporaba testa sorazmernosti je obvezna za sodišča in državne organe, kadar posega na področje pravic posameznikov. Test sorazmernosti zahteva vrednotenje posameznih pravic ter zagotavlja, da pravica ne izgubi svojega bistva. Toliko bolj pride do izraza v kazenskem postopku, ko prihaja do omejevanja svobode posameznika. Ustavno sodišče ga uporablja tudi v primeru, ko prihaja do kolizije med dvema ustavnima pravicama v zasebnopravnih razmerjih. Ustavni sodniki v sklopu ustavnosodne presoje določajo vrednostna merila, na podlagi katerih je dopustno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavna sodišča, ustavnosodna presoja, načelo sorazmernosti, pravna država, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 6186; Prenosov: 570
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

26.
Varstvo ogroženih živalskih vrst
Adriana Šopić, 2017

Opis: Tema magistrske naloge posega v aktualno problematiko varstva ogroženih živalskih vrst, saj je problem njihovega izumiranja že zelo obsežen. Čeprav je izumiranje naraven proces, znanstveni dokazi kažejo na to, da so številne človekove dejavnosti primarni dejavnik pri večini nedavnih primerih izumrtja. Z rastjo populacije so se povečali tudi človekovi posegi v naravo. Blago, kapital in storitve so postali mobilni v mednarodnem obsegu. Iskanje novih trgov, prestavljanje proizvodnje in tehnologij na nova območja, kjer so ustreznejše možnosti (nižja cena dela in kapitala), potrebe kemijske, farmacevtske in drugih industrij zahtevajo mobilnost velikih količin nevarnih snovi, s čimer se ustvarja izjemne možnosti za ekološke katastrofe. Človek je bistveno pripomogel k upadanju raznolikosti življenja z nesmotrno rabo zemljišč, spreminjanjem pokrajine s kmetijskimi in gradbenimi posegi, onesnaževanjem, podnebnimi spremembami, naseljevanjem invazivnih vrst, lovom in divjim lovom ... Vsi ti dejavniki vodijo k izumrtju na stotine živalskih vrst. Čeprav je v Sloveniji glede varstva okolja problematika zakonsko ustrezno urejena, ni pričakovanih rezultatov, saj v praksi nimamo ustrezno izobraženega kadra učinkovitega nadzora in kazenskega pregona, obenem pa premalo upoštevamo znanje in priporočila različnih strok, ki preučujejo okolje. Dejavnikom uničenja se je mogoče izogniti le z doslednim upoštevanjem zakonske ureditve ter z odgovornim in daljnovidnim upravljanjem trajnih naravnih območij. Izobraževanje in usposabljanje sta ključna elementa strategije. Poleg tega zahteva pristop celotne skupnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varstvo okolja, ogrožene vrste, tujerodne vrste, habitati, lov, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1719; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

27.
Obveznost mednarodnega humanitarnega prava za zasebna vojaška in varnostna podjetja
Alenka Bončina, 2017

Opis: Na področju oboroženih spopadov se z razvojem civilizacije pojavljajo tudi novi pravni izzivi. Eden izmed tovrstnih aktualnih izzivov je uporabnost mednarodnega humanitarnega prava za primer zasebnih vojaških in varnostnih podjetij in njihovega osebja. S svojo vedno večjo prisotnostjo v mednarodnem prostoru in sodelovanjem z državami, so le ti povzročili pravno zmedo in dvom v zadostnost in ustreznost obstoječih pravil mednarodnega humanitarnega prava. V raziskovalnem delu je predstavljeno in utemeljeno, da so zasebna vojaška in varnostna podjetja dolžna spoštovati mednarodno humanitarno pravo. Zaključni sklep celotnega dela pravi, da ni mogoče zaključiti drugače, kot da kažejo vsa ugotovljena dejstva na to, da so dosedanja pravila mednarodnega humanitarnega prava zadostna in ustrezna tudi za primer zasebnih vojaških in varnostnih podjetij pod pogojem, da so vsi vpleteni z njimi ustrezno seznanjeni in da se jih ustrezno razlaga v skladu z napisanimi komentarji k posameznim pravilom Ženevskih konvencij in dodanim protokolom v katerih je podrobno opisan tudi izvor, namen in zgodovinski proces nastanka posameznih pravil. Pravila odrejajo dolžnost spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava tudi za primer zasebnih vojaških in varnostnih podjetij in njihovega osebja ter določajo njihovo odgovornost. V delo je vključen tudi precedenčni primer sojenja osebju zasebnega varnostnega podjetja pred ameriškim sodnim organom iz leta 2017.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, Ženevska konvencija, zasebno varovanje, človekove pravice, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1580; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

28.
Mednarodnopravna ureditev varstva kulturne dediščine
Lana Nastja Anžur, 2017

Opis: V pričujočem delu se soočamo s tematiko varstva kulturne dediščine in njenega umeščanja v mednarodnopravno sfero. Čeprav med pravnimi panogami varstvo kulturne dediščine ne zavzema tako vidnega položaja kot nekatere t. i. "klasične" panoge, denimo kazensko ali civilno pravo, to nikakor ne pomeni, da je področje nezanimivo oz., da ne more postavljati kompleksnih izzivov pri reševanju pravnih problemov. Prav tako sega ideja o varstvu in zaščiti objektov posebne kulturne vrednosti že daleč v zgodovino. Zavest o nujnosti takega ravnanja je izpričana že v starem Babilonu. To predstavljam v uvodnem, zgodovinskem delu naloge. A čeprav gre za takšno kontinuiteto, panogi ne moremo očitati zastarelosti. V zadnjih nekaj letih se je odločilno pokazala volja udeležencev mednarodnega prostora po napredku in inovacijah (pravnih) s sprejemom nekaterih takšnih ukrepov s strani mednarodnih organizacij. Eden od njih je v maju v Nikoziji sprejeta t. i. "Blood antiquities convention". Prav konvencije so kot osnovno orodje pri doseganju naprednih ciljev najpomembnejši dejavnik. Prav njim in organizacijam, ki so za njihovo kreacijo zaslužne, se posvečam v drugem delu. Zaobjete so vse mednarodne organizacije, ki imajo moč ustvarjanja zavezujočih dokumentov za države in organizacije, ki sicer nimajo takšnih sposobnosti, a so aktivno udeležene pri njihovem nastajanju. Predstavljam tudi telesa pod njihovim okriljem, ki sopovezana z udejanjanjem skupnih ciljev. Trenutno je na področju varstva kulturne dediščine ena od najbolj perečih tematik varstvo kulturnih dobrin v okviru oboroženih spopadov. V lanskem letu smo bili priča zgodovinskemu dogodku, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič izdalo obsodilno sodbo v primeru Al Mahdi, s področja varstva kulturne dediščine. Šlo je za uničevanje kulturnih spomenikov v Maliju s strani terorističnih organizacij. Tej temi se posvečam v tretjem delu. Poskušam analizirati mehanizme, ki so trenutno na voljo, za uresničevanje varnostnih ukrepov v primerih oboroženih spopadov. Poskušam tudi postaviti razločevalno mejo med posameznimi uničenji. Ne gre enačiti primerov, ko do poškodovanja pride v smislu kolateralne škod in poškodovanja, ki je namerno, usmerjeno na določeno kulturno dobrino zaradi emotivne vrednosti, ki jo ta predstavlja določeni družbeni skupini. Delo zaključujem z analizo trenutnih možnost za reševanje problematik, ki se pojavljajo na področju kulturne dediščine in njihovimi mogočimi alternativami. Priznati je treba, da je področje prava kulturne dediščine nekoliko togo. Vzrok temu so na eni strani pomanjkanje primernih pravnih instrumentov za reševanje, na drugi pa nepripravljenost držav, ki velikokrat postavljajo nacionalni interes pred interes celotnega človeštva in tako odklanjajo sprejem konvencij in drugih aktov, ki bi področje lahko ustrezno uredili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, kulturna dediščina, oboroženi spopadi, reševanje sporov, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1925; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (785,37 KB)

29.
Pravica do zdravega okolja
Tinkara Arbi, 2017

Opis: Diplomsko delo opisuje ureditev pravice do zdravega okolja v Sloveniji in Združenih državah Amerike. Razdeljeno je na uvod in trinajst vsebinskih sklopov. Vsebina naloge govori predvsem o pravici do zdravega okolja v našem in ameriškem pravnem sistemu, o tem, kako je uvrščena v ustavni in zakonski sistem, poskušam pa prikazati tudi razvoj te pravice in ugotoviti, kakšne oblike pravnega varstva poznamo tako pri nas kot v Združenih državah Amerike. Pravico do zdravega okolja določa Ustava Republike Slovenije v 72. členu, v tretjem poglavju z naslovom Gospodarska in socialna razmerja. Državi je dana aktivna vloga pri varovanju okolja in ohranjanju naravnega ravnovesja, zato mora z zakonom urediti pogoje za upravljanje gospodarskih dejavnosti, pa tudi pogoje za poravnavo škode, ki je povzročena v življenjskem okolju. Ker pa žal nikjer ni zaslediti prave definicije zdravega življenjskega okolja, si jo marsikdo razlaga po svoje. Pravo nasprotje našemu pravnemu sistemu je ameriški pravni sistem, ki temelji na precedenčnem pravu (common law). Združene države Amerike pravice do zdravega okolja namreč nimajo zapisane v ustavi, njihovo okoljsko pravo temelji predvsem na štirih obsežnih zveznih zakonih: National Environmental Policy Act, Endangered Species Act, Clean Water Act, in Clean Air Act. Čeprav pravica do zdravega okolja ni ustavno varovana dobrina, skozi pisanje diplomske naloge vse bolj ugotavljam, da je ta pravica v Združenih državah Amerike kljub temu bolj spoštovana in lažje iztožljiva kot pri nas.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, zdravje, pravice, zakonodaja, onesnaževanje okolja, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1656; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (886,01 KB)

30.
Varstvo otrokovih pravic v postopku posvojitve
Asja Udovič, 2017

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti institut posvojitve in preveriti, kako je z varovanjem koristi otroka v tem postopku. Posvojitev je pravni akt, ki je prisoten skozi celotno zgodovino. Dojemanje in pojmovanje posvojitve se je skozi čas spreminjalo in danes smo še vedno priča številnim težavam in preprekam na poti do posvojitve. Z modernizacijo družbenih odnosov je prišlo do sprememb tudi na področju družinskega prava in s tem instituta posvojitev. Na področju posvojitev je najaktivnejši center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), v njegovi senci pa v določenih primerih odločajo sodišča. Ne glede na to, kateri organ deluje v postopku, je v ospredju vedno otrokova korist, ki mora biti vodilo v vseh postopkih. V praksi se soočamo s številnimi težavami in preprekami skozi postopek posvojitve, ki je dolg in zahteven za posvojitelja. Področje poleg notranje zakonodaje urejajo tudi mednarodne konvencije. Te urejajo tako postopek kot tudi varovanje otrokovih koristi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, družinsko pravo, otroci, zakonska zveza, družina, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1945; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (838,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh